Umirjanje inflacije v Nemčiji, Franciji in Italiji

Rast cen v največjem evropskem gospodarstvu se je v maju umirila in s tem sledila krivulji v drugih večjih državah Evropske unije (EU), kar poraja vprašanja o številu in višini nadaljnjih dvigov obrestnih mer s strani Evropske centralne banke (ECB).

Harmonizirani indeks potrošniških cen (HICP) za Nemčijo je v maju znašal 6,3 odstotka na letni ravni, kar kaže na počasnejšo rast cen kot v aprilu, ko so se dobrine dražile za 7,6 odstotka na letni ravni. Analitiki v Bloombergovi anketi so v povprečni oceni pričakovali 6,7-odstotno rast cen. Umirjanje inflacije je pozitivna novica za državo, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležila drug zaporedni padec bruto domačega proizvoda in s tem zdrsnila v tehnično recesijo.

Stopnja inflacije se je znižala bolj kot pričakovano tudi v Franciji in Španiji. Pri slednji ta znaša 2,9 odstotka, kar je najnižja raven v skoraj dveh letih, medtem v drugem največjem gospodarstvu v EU cene rastejo za šest odstotkov na letni ravni. To je manjša rast kot v aprilu, ko so bile potrošniške dobrine 6,9 odstotka dražje, in nižje od pričakovane stopnje inflacije, ki je v Bloombergovi anketi znašala 6,4 odstotka.

Čeprav se draginja umirja tudi v Italiji, je padec tam manjši, kot so pričakovali analitiki. Stopnja letne inflacije v naši zahodni sosedi se je umirila z 8,7 odstotka v aprilu na 8,1 odstotka v maju, kar je še vedno višje od povprečne ocene 7,5 odstotka.

V Sloveniji je inflacija v maju znašala 8,4 odstotka na letni ravni, kar je odstotek manj kot v aprilu. Največ so k temu prispevale cene hrane, ki so se v primerjavi z lanskim majem povišale za kar 14,7 odstotka, po podatkih državnega statističnega urada (Surs).

Zadnji podatki o rasti cen v večjih evropskih gospodarstvih so ključni za prihajajoče odločitve ECB o dvigu obrestnih mer, s katerimi se banka bori proti trdovratni inflaciji v evroobmočju. Naslednje zasedanje Izvršilnega odbora banke prihaja čez dva tedna, kjer se pričakuje nov dvig za 25 bazičnih točk, kar bi depozitno obrestno mero dvignilo na 3,5 odstotka, vprašanje pa je, kaj prihaja po tem.

"Ne morem reči, da smo že zmagali," je v sredo v Frankfurtu dejal podpredsednik ECB Luis de Guindos. "Mislim, da smo na pravi poti in moramo zelo natančno preučiti razvoj jedrne inflacije."

Njegov kolega pri ECB Madis Muller pa je dejal, da bo verjetno prišlo do več kot enega dodatnega dviga za četrt odstotne točke in opozoril, da jedrna inflacija "na žalost še ne kaže znakov upočasnitve".

Glavni razlog za padec cen v dveh največjih gospodarstvih EU so nižje cene energije, kar znižuje splošno inflacijo, medtem ko jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, vztraja na visoki ravni. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau zato pričakuje, da bodo cene v storitvenem sektorju glavno gonilo rasti cen v prihodnjih mesecih, kar delno pripisuje zapoznelemu prenosu monetarne politike na gospodarstvo.

Zaradi pozitivnih odčitkov v največjih gospodarstvih EU analitiki pričakujejo nižjo inflacijo v evroobmočju, ki bo znana v četrtek. "Podatki za Francijo in Španijo, ki so nižji od pričakovanih, naši napovedi inflacije v območju evra dodajajo skromna negativna tveganja. Napovedujemo, da se bo splošna inflacija maja znižala na 6,2 odstotka s sedem odstotkov v aprilu, jedrna pa na 5,4 odstotka s 5,6 odstotka," pravi Maeva Cousin, ekonomistka za evroobmočje pri Bloomberg Economics.

 

*Dopolnjeno s podatki o slovenski inflaciji v maju v petem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar