Tik pred zasedanjem ECB: Analitiki napovedali dvig za 75 bazičnih točk

Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na nov dvig obrestnih mer v svojem boju z inflacijo, vprašanje pa je, kako dolgo bo vztrajala pri strogi monetarni politiki. Predsednica banke Christine Lagarde pa bo s kolegi razpravljala tudi o tem, ali bi omejili dobičke bank, ki imajo neupravičene koristi ob naraščajočih obrestnih merah.

Odločitev ECB o obrestni meri bo sprejeta ob 14.15 v Frankfurtu, 30 minut kasneje pa bo imela Lagarde novinarsko konferenco.

Večina analitikov na zasedanju Izvršilnega odbora ECB ta četrtek pričakuje drugi zaporedni dvig za 75 bazičnih točk, kar bi depozitno obrestno mero dvignilo na 1,5 odstotka, obrestna mera za operacije financiranja (MRO) pa bi z 1,25 odstotka narasla na dva odstotka.

S to napovedjo se strinja tudi trgovalec s fiksnimi donosi pri investicijski banki InterCapital Ivan Dražetić, ki dodaja, da je tečaj med evrom in dolarjem nad pariteto, tako da ni potrebe po preveč agresivnih dvigih. Zaznati je tudi spremembo tona pri centralnih bančnikih v Združenih državah Amerike (ZDA), zlasti s strani guvernerke centralne banke v San Franciscu Mary Daly in guvernerja Feda v St. Louisu Jima Ballarda, kar namiguje na morebitno upočasnjevanje cikla zategovanja v ZDA, meni Dražetić.

Nadaljnja potreba po zaostrovanju denarne politike in jutrišnji dvig ključnih obrestnih mer sta že vračunana v tečajih delniških trgov. Nedavni slabši makro podatki verjetno ne bodo dovolj, da bi ECB odvrnili od novega zvišanja obrestnih mer, menijo analitiki Bloomberg Adria, kjer tako kot drugi pričakujejo dvig za 75 bazičnih točk.

Inflacija v evroobmočju vztraja okrog desetih odstotkov, kar je petkratnik ciljne ravni ECB. A obenem kazalniki že kažejo na ohlajanje gospodarstva v luči energetske krize, ki bi ga previsoke obrestne mere lahko še pospešile.

Analitiki v Bloombergovi anketi pričakujejo, da se bo depozitna obrestna mera v marcu ustalila pri 2,5 odstotka, obrestna mera operacij refinanciranja pa pri treh odstokih. Že po četrtkovem zasedanju pa naj bi se upočasnil tempo zategovanja. ECB s svojo monetarno politiko sledi zgledu ameriške centralne banke (Federal Reserve – Fed), ki je sprejela tri zaporedne dvige po 75 bazičnih točk, potem ko je cikel zategovanja začela s polodstotnim dvigom.

"Ocenjujemo, da bo ECB zaključila cikel zategovanja v februarju 2023. Če bo finančna stabilnost ohranjena, bo to v skladu s krčenjem bančne bilance v marcu," pravi višji ekonomist za evroobmočje pri Bloomberg Economics David Powell.

Mednarodni denarni sklad (IMF) že to zimo napoveduje recesijo v več kot polovici članic evroobmočja, in sicer v luči povišane inflacije in upočasnjene gospodarske rasti. Kljub temu zagovarjajo nadaljevanje stroge monetarne politike v naslednjem letu.

S tem se strinjajo tudi bolj jastrebovsko naravnani člani izvršilnega odbora ECB, med njimi predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel, ki je prejšnji teden dejal, da "ECB ne sme popustiti prezgodaj". Španska centralna banka medtem ocenjuje, da bi depozitna obrestna mera na ravni od 2,25 do 2,5 odstotka vrnila inflacijo na ciljno raven.

Na zasedanju bodo centralni bankirji govorili tudi o uvedbi strožjih pogojev pri kriznih posojilih bankam iz časa pandemije (posojila TLTRO) in o kvantitativnem zategovanju, tj. prodaji za skoraj pet tisoč milijard evrov obveznic iz bilance banke. Konkretnih ukrepov pri tej temi še ni pričakovati, poroča Bloomberg, predsednica ECB Christine Lagarde pa je v septembru dejala, da se bo kvantitativno zategovanje pričelo "ob primernem času".

"Mnogi tržni udeleženci pričakujejo, da bo centralna banka začela zniževati bilančno vsoto s prodajo obveznic, ki jih je kupovala v času kvantitativnega sproščanja," je za Bloomberg Adria povedal Marjan Divjak, prvi mož zakladništva pri ministrstvu za finance. "Pričakujem pritiske za zniževanje bilančne vsote ECB že konec tega leta in v prvi polovici drugega leta. To bo imelo implikacije predvsem za obliko krivulje donosnosti v evrskem območju, ki je izrazito invertirana," je dodal.