.webp){kind=icon}
V mednarodni družbi Coface, ki se ukvarja z zavarovanji terjatev, so izdali nov barometer poslovnih tveganj za posamezne države in sektorje. Zaradi visoke inflacije in ohlajanja gospodarske rasti so predvsem razvita gospodarstva izpostavljena tveganju za stagflacijo, mehak pristanek gospodarstva pa je vedno manj verjeten. Zaostren ton centralnih bank in vztrajna inflacija povečujeta možnost globalne recesije, so povedali na današnji tiskovni konferenci.
Coface je izboljšal ocene tveganja za dve državi, to sta Brazilija in Angola. Z višjim tveganjem se po njihovem mnenju sooča 19 držav, od katerih je 16 evropskih. Med njimi ni Slovenije. Najbolj izpostavljene so Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Španija. Evropa in ZDA sicer ostajata regiji z najnižjo oceno tveganja, medtem ko najvišja ostaja na Bližnjem vzhodu, v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.
Med sektorji v Zahodni Evropi so ocene tveganja dvignili za predelovalno industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo, energetiko in prodajo na drobno.
Mnogi indikatorji prihajajoče recesije postajajo kritični
Recesijo nakazuje vedno več indikatorjev. Šibka gospodarska rast v prvem letošnjem četrtletju je ob dejstvu, da bo zadolževanje držav in podjetij vedno dražje, prvi slab indikator. Drugi slab indikator je pesimizem potrošnikov, ki je v ZDA na zgodovinsko visoki ravni. Izrazito visok pesimizem med potrošniki je prisoten tudi v EU, kar bi lahko oslabilo prihodnjo potrošnjo.
Bloomberg
Indeks nabavnih menedžerjev v predelovalni industriji se je odprl kot škarje – nabava materialov in surovin upada, cene pa rastejo. To je znak, da se bo industrijska proizvodnja v roku nekaj mesecev znižala. Podjetja se soočajo tudi z višjimi stroški, ki jih še niso uspela v celoti preliti v višje cene, kar naj bi se zgodilo skupaj s povišanjem plač delavcem.
Zadnji indikator je močna inflacija, za katero se ne govori več, da je zgolj prehodna, ampak naj bi ostala trajna. V razvitih državah je na zgodovinsko visoki ravni, analitiki pa so mnenja, da se je brez recesije ne bo dalo umiriti.
Po realistično optimističnem scenariju Coface sicer napoveduje, da bo letos svetovno gospodarstvo zraslo za 3,1 odstotka, naslednje leto pa za 2,7 odstotka. Največjo gospodarsko rast naj bi v naslednjih dveh letih imeli v Indiji in na Kitajskem, medtem ko bodo evropska gospodarstva v povprečju rasla odstotno točko manj kot svetovno gospodarstvo. A situacija se lahko tudi poslabša.
Višje cene in negotova dobava surovin glavno tveganje za Evropo
Visoko tveganje obstaja na področju cen in dobave surovin, saj je pritisk na globalne dobavne verige po podatkih podetja Coface ekstremno velik. Sistem, ki je bil že tako ali tako načet zaradi dveh let pandemije, so dodatno obremenili vojna v Ukrajini in protikovidni ukrepi na Kitajskem. Predvsem Evropa in ZDA nadpovprečno dolgo čakata na dobavo surovin in materialov.
Zaradi protiruskih sankcij EU obstaja visoko tveganje tudi na področju dobave energentov. Rusija že zmanjšuje dobavo plina v Evropo, pri Coface pa so izračunali, da če bi Rusija popolnoma zaprla pipico za dobavo energentov, bi to pomenilo skrčenje BDP Evropske unije za 2,5 odstotne točke in seveda recesijo. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi že nastalo gospodarsko škodo zaradi ekonomske vojne med EU in Rusijo.
Cene surovin in materialov so se po prvotnem šoku vojne v Ukrajini stabilizirale. Občutno so se podražili kmetijski proizvodi in nafta, dražji je tudi zemeljski plin, medtem ko so se kovine v zadnjih treh mesecih pocenile.
Bloomberg
Kljub stabilizaciji so dobrine še vedno drage. Tako bo ostalo, vse dokler se gospodarska rast občutneje ne ohladi. Inflacijski pritisk dražjih surovin se prenaša tudi na ostale sektorje, zaradi česar naj bi bila inflacija tako trdovratna.
Dražje surovine prizadanejo predvsem Evropo, saj se je evro v primerjavi z dolarjem oslabil, večina surovin na globalnih trgih pa se plačuje v dolarjih. Evro sicer izgublja vrednost v primerjavi z dolarjem že vse od leta 2008.
Stagflacija ali recesija - to je sedaj vprašanje
Medtem ko je že več kot 60 centralnih bank po svetu dvignilo obrestne mere, je Evropska centralna banka (ECB) prvi dvig napovedala za letošnji julij. Napovedani dvig za 25 bazičnih točk je previden, saj bi lahko preveč agresivno zategovanje denarne politike sprožilo novo dolžniško krizo v Evropi. Septembra naj bi sledil dvig za 50 bazičnih točk, do konca leta pa še en podoben dvig. Analitiki pri Coface pričakujejo tudi, da bodo centralne banke dvignile obrestne mere višje od nevtralnih vrednosti, da umirijo inflacijo.
Bloomberg
Dvig ključnih obrestnih mer centralnih bank naj bi prispeval k postopni ohladitvi gospodarske rasti v razvitih ekonomijah, kar naj bi tudi znižalo cene in umirilo inflacijo. Ker je izogib recesiji ali stagflaciji vedno manj verjeten, se pojavlja vedno močnejši vzgib, da se sproži recesijo in s tem prepreči stagflacijo.
Cena, ki jo bomo plačali v primeru, da ta scenarij ne uspe tako, kot si želijo odločevalci, bo visoka, opozarjajo analitiki pri zavarovalnici Coface. Ne izključujejo niti možnosti, da bi lahko prišli v stanje, ko bi dobili oboje – recesijo in visoko inflacijo.
