Železnice na Balkanu: Konflikt v ozadju velikih načrtov

Slovenija, Hrvaška in Srbija napovedujejo posodobitev železniških prog na evropskem železniškem koridorju, ki teče skozi Ljubljano, Zagrebo in Beograd. Po optimističnih napovedih bo hitra železnica mesta povezala že čez pet let, vendar razmere na terenu kažejo drugače.

Profesor Nebojša Bojanović, dekan Fakultete za promet v Beogradu, napoveduje, da bodo železniške proge med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom že do leta 2028 obnovljene tako, da bodo omogočale hitrosti do 200 kilometrov na uro.

Glavna mesta Slovenije, Hrvaške in Srbije ležijo na desetem evropskem prometnem koridorju Alpe–Zahodni Balkan, ki povezuje osrednjo in jugovzhodno Evropo z Bližnjim in Srednjim vzhodom ter Kitajsko.

Bojanović pričakuje, da bo modernizacija prog na Hrvaškem končana do leta 2027, v Sloveniji pa do konca leta 2028, je povedal za beorgajsko uredništvo Bloomberg Adria. Ob tem priznava, da tehnična dokumentacija za prenovo srbskega dela trase še ni končana, zato še niso znani stroški gradnje, ocenjeni pa so na 400 milijonov evrov. Znani niso niti viri financiranja, še poroča Bloomberg Adria.

V Sloveniji največ 160 kilometrov na uro

Napovedi o hitrosti vlakov do 200 kilometrov na uro se vsaj na slovenskem delu koridorja zagotovo ne bodo uresničile. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob nedavnem obisku srbskega ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Gorana Vesića povedala, da obnove železnic v Sloveniji tečejo skladno s pravili Evropske unije, da lahko potniški vlaki vozijo 160 kilometrov na uro.

Vesić si je zaželel, da bi pot z vlakom med Ljubljano in Beogradom trajala dve uri. Vožnja z vlakom med mestoma po voznem redu trenutno traja vsaj devet ur. Pri razdalji 486 kilometrov to pomeni povprečno hitrost 54 kilometrov na uro.

O železniških povezavah je tekla beseda tudi med obiskom hrvaškega premiera Andreja Plenkovića konec marca v Sloveniji. Plenković je med drugim omenil gradnjo nove proge med Mariborom in Zagrebom, ki je prav tako del omenjenega desetega evropskega prometnega koridorja.

Hrvaški načrt za Slovenijo nesprejemljiv

Vendar Slovenija tej trasi nasprotuje. "Republika Slovenija je seznanjena s pobudo hrvaškega resornega ministrstva, ki želi gradnjo nove železniške proge, ki bi povezala Maribor in Zagreb prek Krapine in ne prek Kumrovca, pri čemer so bili predstavniki Hrvaške večkrat, tako na bilateralnih kot na multilateralnih sestankih, uradno seznanjeni s stališčem, da gradnja take povezave za Slovenijo ni sprejemljiva tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika," so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Gre za zelo drag projekt, ocenjen na milijardo evrov. Prihranki pri potovalnih časih bi bili minimalni, proga pa bi morala biti praktično v celoti umeščena v zaščiteno območje Natura 2000, kar je za slovensko stran nesprejemljivo, so še sporočili s slovenskega infrastrukturnega ministrstva.

Deseti železniški koridor pride iz Avstrije do slovenske meje iz dveh smeri; prek Salzburga in Beljaka do Jesenic ter iz Linza in Gradca do Maribora. Kraka se združita v Zidanem mostu, proga prečka mejo s Hrvaško v Dobovi, nadaljuje pot skozi Zagreb do meje s Srbijo v Šidu in teče mimo Beograda do bolgarsko-turške meje. Koridor obsega 2.165 kilometrov železniških prog.

Ustanovili bodo delovno skupino za pospešitev prevozov

Slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in srbski minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić sta se na srečanju v Sloveniji dogovorila, da bosta predlagala ustanovitev skupnega delovnega telesa s Hrvaško, Avstrijo in Italijo, ki bi se ukvarjal s tem, kako pospešiti železniške prevoze.

Prenova prog poteka tudi v Sloveniji, vednar bo do napovedanega skrajšanja potovanja med največjima mestoma, Mariborom in Ljubljano, na eno uro, trajalo vsaj deset let. Tako dolgo namreč potekajo postopki umeščanja novih tras v prostor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar