Vlak Maribor–Ljubljana: Ena ura v petih do desetih letih

Cilj ministrstva za infrastrukturo je vzpostaviti železniško potniško povezavo med Mariborom in Ljubljano s potovalnim časom ene ure ali manj. Vendar bo za to treba zgraditi novo traso vsaj na nekaterih delih poti, kar po izkušnjah traja od pet do deset let.

"Cilj hitre železniške povezave na relaciji Maribor–Ljubljana je, da bi lahko z vlakom prišli v Ljubljano v roku ene ure," pravi Boštjan Lajovic z ministrstva za infrastrukturo.

Trenutno na ministrstvu pripravljajo strokovne podlage za preučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh sever–jug in zahod–vzhod, ki bodo predvidoma zaključene še ta mesec, dodajajo. Po potrditvi strokovnih podlag – predvidoma v roku enega meseca – bo znanih več informacij.

Nova proga posega v številne režime in lastniška razmerja

"Glavni namen naloge je ugotoviti, ali je primerno in upravičeno – z nacionalnega in mednarodnega vidika – da se v Sloveniji zgradijo proge za visoke hitrosti; to je za hitrost 250 kilometrov na uro; da sledimo ciljem Evropske unije (EU). Po izdelavi navedenih strokovnih podlag na študijski ravni je treba izvesti aktivnosti in postopke za umeščanje konkurenčne železniške povezave v prostor, kar glede na zakonsko predpisane obveznosti in kompleksnost projekta v praksi traja od pet do deset let," na vprašanje o načrtih za hitro povezavo med Mariborom in Ljubljano odgovarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.

Postopki gradnje novih infrastrukturnih projektov v nobeni državi, z morebitno izjemo Kitajske, ne potekajo hitro, pravi Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Gre za kompleksne postopke, saj nova proga posega v številne režime in lastniška razmerja, kar zahteva veliko usklajevanja, dodaja.

Po Peterlinovem mnenju za povezavo med Mariborom in Ljubljano ni najbolj bistveno doseganje tako visokih hitrosti, kot jih v evropskem merilu dojemamo kot hitro železnico. Bolj pomembno bi bilo, da se čas potovanja vsaj izenači s časom potovanja z avtomobilom in da je vozni red čimbolj reden in predvidljiv, kar bi omogočalo prestopanje na druge proge in lažje načrtovanje poti.

Večje mesto s hitro povezavo pridobi več kot manjše mesto

"Takšna proga je pomembna tudi s strateškega vidika, tudi če odmislimo okoljske koristi v primerjavi z avtomobilskim prometom. Dobro je imeti alternativo. Če se danes zgodi prometna nesreča na avtocesti, je povezava prekinjena, saj je alternativa na železnici zelo zasilna," meni Peterlin.

Izkušnje iz tujine po njegovih besedah kažejo, da večina držav hitre proge gradi za povezovanje domačih mest, ne za njihovo povezovanje s tujino. To gre pripisati tako imenovanemu zakonu gravitacije, po katerem večje mesto s hitro povezavo pridobi več kot manjše mesto. "To je pomembno, če bi slovenska mesta povezovali z večjimi mesti v tujini. Na primer Maribor in Gradec. Gradec bi v tem primeru veliko bolj povečal območje, od koder pridobiva delovno silo, kot Maribor. Sloveniji se to s strateškega vidika ne bi izplačalo," pravi sogovornik. S te perspektive je v Sloveniji bolj smiselno povezati Maribor in Ljubljano.

"Kot prioriteta se izkazuje hitra povezava za hitrost 250 kilometrov na uro med Ljubljano in Celjem ter nato do Maribora, na osnovi katere bo Direkcija RS za infrastrukturo pospešeno izvajala nadaljnje aktivnosti za umestitev nove hitre železniške povezave," sporočajo z ministrstva za infrastrukturo.

Obstoječa proga med Mariborom in Ljubljano omogoča hitrost za potniške vlake večinoma od 80 do 120 kilometrov na uro, le na manjših odsekih je možna večja hitrost. Zaradi geografskih značilnosti terena je največja možna hitrost potniških vlakov na trenutni progi 160 kilometrov na uro. Po aktualnem voznem redu traja najkrajša vožnja z vlakom od Ljubljane do Mariboraeno uro in 46 min.

V Srbiji hitri vlak Beograd–Novi Sad

Časi potovanj s potniškimi vlaki na Hrvaškem so prav tako bistveno daljši kot potovanje z avtomobilom po avtocesti. Potniški vlak med Zagrebom in Rijeko, ki sta po cesti oddaljena 163 kilometrov oziroma slabi dve uri vožnje, z vlakom traja najmanj štiri ure in 24 minut. Razdalja med Zagrebom in Varaždinom je po (avto)cesti 90 kilometrov, pot z avtomobilom traja uro in deset minut, vlak pa vozi najmanj dve uri 14 minut. Med Zagrebom in Osijekom vlak vozi vsaj štiri ure in 38 minut z enim presedanjem, pot po avtocesti pa traja dve uri in 52 minut (283 kilometrov).

V Srbiji so lani odprli hitro povezavo med Beogradom in Novim Sadom, na kateri lahko vlaki peljejo do 200 kilometrov na uro, potovanje na dobrih sto kilometrih med mestoma pa po voznem redu v najhitrejšem režimu traja le 36 minut. Po avtocesti traja pot, dolga približno sto kilometrov, približno uro in pol. Ob odprtju hitre proge pred letom dni je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal izgradnjo hitrih prog še do Niša in Subotice. Po trenutno veljavnem voznem redu sicer potovanje z vlakom med Beogradom in Nišem traja slabih šest ur. Po avtocesti vožnja traja dve uri in pol (237 kilometrov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar