Evropska komisija (EK) je v svojem predlogu reforme evropskega trga električne energije poudarila zaščito potrošnikov pred nihanji cen fosilnih goriv. Pri tem bosta ključna povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije ter spodbujanje dolgoročnih in fleksibilnih pogodb.
Predlog reforme, ki je del industrijskega načrta za zeleni dogovor, tako sledi podnebnim ciljem Evropske unije (EU) in stremi k energetski suverenosti v luči ruske invazije na Ukrajino. Slednja je po besedah EK "poudarila potrebo po hitri prilagoditvi trga električne energije, da bi bolje podprli zeleni prehod in ponudili potrošnikom, tako gospodinjstvom kot podjetjem, širok dostop do cenovno dostopne obnovljive in nefosilne električne energije".
Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, ki sedaj predstavlja več kot tretjino skupnega povpraševanja po elektriki v EU, se bo morala do leta 2030 potrojiti, še pravijo pri EK.
Preberi še
EU z reformo trga elektrike išče trajnost in odpornost
Evropska komisija bo predlog reforme evropskega trga elektrike predvidoma predstavila jutri.
13.03.2023
IEA: Poraba elektrike lani le nekoliko manjša, poraba premoga večja
Lani največji letni upad porabe energije v Evropi po finančni krizi 2008–2009.
27.02.2023
Glavne spremembe obstoječe zakonodaje se posvečajo predvsem zaščiti potrošnikov pred cenami energije, kakršnim smo bili priča v drugi polovici lanskega leta ob rasti cen zemeljskega plina. EK obljublja večjo stabilnost cen za potrošnika z večjo izbiro odjemalcev in spodbudami za sklepanje dolgoročnih pogodb, ki bi omejile kratkoročna tržna tveganja.
Poudarjajo tudi fleksibilnost. Za odjemalce, ki bi želeli izkoristiti nihanje cene elektrike za porabo v cenejših terminih, bi še vedno obstajale dinamične pogodbe. Potrošniki, ki vložijo v lastne sončne ali vetrne elektrarne, bodo lahko presežno elektriko prodajali sosedom, ne le dobavitelju. Predvidena je tudi zaščita ranljivih skupin odjemalcev pred izklopom, država pa bi lahko v primeru krize regulirala maloprodajne cene.
Podjetjem na trgu električne energije pri EK predlagajo sklepanje dolgoročnih pogodb, kot so dogovori o nakupu električne energije (angl. Power Purchase Agreements – PPA). Prek slednjih podjetja vzpostavijo lastno neposredno dobavo energije in na ta način pridobijo na račun nižjih operativnih stroškov obnovljivih virov energije. Države članice morajo zaradi kreditnih tveganj zagotoviti jamstvo za pogodbe PPA.
Nazadnje predlog naslavlja države članice. Te bodo poleg jamčenja za energetska podjetja in zaščite ranljivih potrošnikov odgovorne tudi za investicije v razvoj tehnologije na področju obnovljivih virov energije, predvsem rešitev za nemara najbolj perečo težavo: hrambo obnovljive energije. "Države članice bodo imele možnost uvesti podporne sheme za odzivnost na povpraševanje in hrambo," pravijo pri EK.
Za konkurenčne pogoje in transparentno določanje cen bo s povečanimi pooblastili še naprej skrbela Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (angl. Agency for the Cooperation of Energy Regulators – ACER), ki bo preiskovala potencialne meddržavne zlorabe trga in zagotovila boljše zbiranje podatkov.
"Obnovljivi viri energije bodo v prihodnosti vedno bolj postajali glavni vir za evropske državljane in industrijo. Obnovljivi viri so naša vstopnica do energetske suverenosti in odprave naše odvisnosti od fosilnih goriv. Posodobiti moramo svojo tržno zasnovo, da zagotovimo, da se bo ta prehod zgodil čim hitreje in da bodo lahko potrošniki izkoristili nižje stroške obnovljivih virov energije," je o predlogu dejal izvršni podpredsednik evropskega zelenega dogovora Frans Timmermans.
Slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predloge komisije pozdravlja, podrobnejša stališča pa bodo oblikovali do srečanja energetskih ministrov EU konec meseca, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Predlog se sedaj seli še v razpravo v Evropski parlament in Evropski svet.
.webp){kind=icon}
