.webp){kind=icon}
Javnofinančni podatki za prvo četrtletje leta 2022 kažejo, da se je na letni ravni proračunski primanjkljaj znižal za dobro milijardo evrov, a smo ob tem pridelali za skoraj dve milijardi novega dolga.
Prihodki države so se v primerjavi s prvim četrtletjem povišali za 27,1 odstotka na tri milijarde evrov. Za 22 odstotkov so se povečali davčni prihodki, od tega prihodki od dohodnine za 15 odstotkov, za 31 odstotkov pa se je povečal prihodek iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). Za 100 odstotkov so se povišali kapitalski prihodki, za 71 odstotkov pa prejeta EU sredstva.
V istem obdobju so se odhodki iz državnega proračuna znižali za 9,5 odstotka na 3,33 milijarde evrov. Najbolj so se znižali odhodki za transferje posameznikom in gospodinjstvom (-43,7 odstotkov) in subvencije (-38,8 odstotkov). Prav tako so se občutneje znižali odhodki za plačilo obresti zadolževanja (-13,1 odstotke), tekoče transfere v javne zavode (-12,1 odstotkov) in za plače (-5,4 odstotke).
Bloomberg Chartmaker
Proračunski primanjkljaj je bil v prvem letošnjem četrtletju 261 milijonov evrov, kar je za približno milijardo evrov manj kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 1,226 milijarde evrov.
V enem letu smo se zadolžili za 1,9 milijarde evrov
Slovenija se je bila primorana, podobno kot ostale članice EU, zadolževati, da je lahko s pomočjo gospodinjstvom in podjetjem omilila ekonomske posledice pandemije covid-19. V letu dni smo pridelali 1,9 milijarde novega dolga. Skupni dolg države pa trenutno znaša 37,75 milijarde evrov. Za primerjavo, gre za vrednost dveh in pol letnih proračunov države oziroma okoli 75 odstotkov slovenskega BDP, kar pa je pod evropskim povprečjem.
Ministrstvo za finance
Slovenski dolg je sestavljen
- iz posojil (2 milijardi evrov),
- zakladnih menic (pol milijarde evrov) in
- obveznic (dobrih 35 milijard evrov).
V ročnostnem profilu zapadanja odplačil glavnic dolga državnega proračuna ima 27,5 odstotka dolga zapadlost glavnic daljšo od 10 let, 37 odstotkov glavnic dolga bo potrebno odplačati v petih do 10 letih, 36 odstotkov pa v naslednjih petih letih, kažejo podatki ministrstva za finance.
Pokojninska blagajna ustvarila presežek, zdravstvena primanjkljaj
Zaradi višje zaposlenosti in posledična večje količine plačanih prispevkov za socialno varnost sta prihodke na letni ravni povišala tako pokojninska kot zdravstvena blagajna.
Zavod za pokojninsko zavarovanje je v prvem četrtletju zbral 1,68 milijarde evrov, kar je 8,1 odstotka več kot v istem obdobju lani. Obenem je zabeležil za 1,65 milijarde evrov odhodkov, kar je prav tako za 8,1 odstotka več kakor v lanskem prvem četrtletju.
Zdravstvena blagajna je na letni ravni povišala prihodke za 7,8 odstotkov, na 885 milijonov evrov. Z razliko od pokojninske blagajne je zdravstvena zabeležila presežek odhodkov nad prihodki v višini 116 milijonov evrov.
Najbolj, za 24 odstotkov, so se povišali izdatki za boleznine, za 14,5 odstotka so bili višja tekoča plačila izvajalcem javnih služb, za 12 odstotkov so narasli izdatki za zdravila, cepiva in medicinske pripomočke, stroške plač pa je bil višji za dobrih pet odstotkov.
Kaj pa občine in ostali izdatki?
Proračun občin se je na letni ravni povečal za 8,4 odstotke in je znašal je 555 milijonov evrov. Pri tem so proračuni občin četrtletje zaključili s 57 milijoni proračunskega presežka.
Ostali odhodki države so znašali slabe pol milijarde evrov. Največ sredstev je šlo za investicije (139 milijonov evrov oziroma 28 odstotkov), transferje posameznikom in gospodinjstvom (113 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov) in izdatke za blago in storitve (88 milijonov evrov oziroma 18 odstotkov).
Je Slovenija pripravljeni na nov javnofinančni šok?
Skupaj je država v prvem četrtletju realizirala 5,6 milijarde prihodkov, kar je 16,8 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Odhodki so znašali 5,9 milijarde odhodkov, kar je 2,8 odstotka manj na letni ravni. Celoten primanjkljaj je znašal 318 milijonov evrov, v lanskem prvem četrtletju pa je država ustvarila 1,3 milijarde primankljaja.
Številke ministrstva za finance kažejo, da je za javne finance uspešno četrtletje, h kateremu je prispevala predvsem močna gospodarska rast v zadnjem letu. A to še ne pomeni začetek trenda, saj se rast gospodarske aktivnosti umirja ob hkratni povišani inflaciji.
V primeru ohladitve gospodarstva ali celo recesiji, ki jo vse bolj pogosto omenjajo analitiki, bo proračun države slej kot prej izpostavljen nižjim prihodkom, zaradi česar bo najverjetneje potrebno ponovno zategniti pas in znižati odhodke.
Javnofinančna slika države bo tako nedvomno eden od glavnih izzivov nove vlade.
