.webp){kind=icon}
"Na podlagi zadnjih gospodarskih gibanj in novih napovedi smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo z normalizacijo denarne politike," je po monetarni seji Evropske centralne banke dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Kot je sicer že včeraj sporočila predsednica ECB Christine Lagarde, bodo s 1. julijem prenehali z neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP, pri čemer ohranjajo okvir reinvestiranja nespremenjen.
Poleg tega so ugotovili, da so izpolnjeni pogoji za dvig obrestnih mer. V skladu s tem bodo prav tako v juliju dvignili ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.
"Ob tem pričakujemo nadaljnji dvig obrestnih mer v septembru, pri čemer bo velikost dviga odvisna od srednjeročnih inflacijskih izgledov. Če se bodo ti ohranili oziroma poslabšali, bo septembra primeren večji dvig obrestnih mer," je v izjavi povedal Vasle. Po njegovih besedah bo postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestnih mer ECB primerno tudi po septembru. "Zagotovili bomo, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih," je še zatrdil slovenski guverner.
Stroški za zadolževanje držav že porasli
Člani sveta so včeraj obravnavali nove napovedi gospodarskih gibanj za evrsko območje, ki jih zaznamujejo predvsem posledice ruske vojaške agresije. Ta je znižala pričakovanja glede gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjih dveh letih.
"Gospodarska aktivnost naj bi se letos tako povečala za 2,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa pričakujemo, da se bodo razmere v dobavnih verigah izboljšale, robusten trg dela, akumulirani prihranki in izdatna fiskalna podpora pa bodo omogočili stabilizacijo gospodarske rasti pri 2,1 odstotka," je dejal Vasle.
Hkrati predvidevajo tudi, da bo inflacija dlje časa vztrajala na višjih ravneh. "Zaradi visokih cen energentov in hrane bo inflacija letos znašala 6,8 odstotka in bo močno presegala osnovno inflacijo, ki bo 3,3-odstotna. Ob pričakovani stabilizaciji inflacijskih pritiskov se bosta predvidoma obe meri do leta 2024 postopoma ponovno približali našemu 2-odstotnemu cilju," dodaja Vasle.
Od zadnjega aprilskega monetarnega zasedanja Sveta ECB so se pogoji za financiranje na trgu dodatno zaostrili. Cene delnic so upadle, zahtevane donosnosti obveznic pa so močneje porasle. Od začetka leta so stroški za zadolževanje držav evrskega območja porasli za več kot eno odstotno točko. Vlagatelji zahtevajo približno dvoodstoten donosnost za desetletno obveznico Republike Slovenije, medtem ko je donosnost še v začetku leta znašala 0,4 odstotka.
Zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice je od začetka leta porasla z okoli nič odstotkov na 1,2 odstotka. "V prvih mesecih leta so se na ravni evrskega območja pričele zviševati tudi obrestne mere na bančna posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, vendar so njihovi nivoji historično gledano še vedno zelo nizki, posojanje pa ostaja robustno," pravi Vasle.
