.webp){kind=icon}
Bojan Kumer, kandidat za ministra za podnebje, okolje in energijo, je prejel podporo pristojnega odbora državnega zbora. Kot prioriteto svojega mandata izpostavlja zeleni preboj, pri čemer bo v naslednjih petih letih za naložbe v obnovljive vire energije namenjena dobra milijarda evrov, od tega 700 milijonov evrov evropskih in 371 milijonov državnih sredstev. Napovedal je posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), umeščanje v prostor naj bi steklo že prej. Kumer se je prav tako zavezal, da bo koalicija do leta 2026 uvedla kavcijski sistem za odpadke.
Kot prioriteto je izpostavil tudi rahljanje okoljskih standardov oziroma poenostavitve prostorskega umeščanja in okoljskih presoj za gradnjo elektrarn na obnovljive vire energije. Prav tako naj bi bila odpravljena nepotrebna soglasja za gradnjo sončnih, vetrnih in drugih elektrarn iz obnovljivih virov energije. "To bo prvi zakon, ki bo z našega ministrstva prišel na vaše mize," je bil jasen Kumer. S tem želi Kumer pospešiti proces solarizacije Slovenije, ki se poleg energetske neodvisnosti utemeljuje tudi na podlagi zaščite okolja. A slika ni tako črno-bela.
Združevanje področij energije in okolja so problematizirale nevladne okoljske organizacije, ki so se pred novembrskim referendumu o zakonu o vladi izrekle proti takšnim spremembam. "Interesi varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike so praviloma v konfliktu in povsem nasprotni," so zapisali. Iz Kumrove predstavite je jasno, da bo pod novim ministrstvom interes varovanja okolja podrejen interesom energetike.
Podrejenost interesov varovanja okolja interesom energetike je zmotil tudi opozicijske poslance Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi). Pri tem so bili kritični do energetskega sistema, v katerem so stroški elektrike za gospodinjstva in podjetja vsaj petkrat višji od proizvodnih stroškov, ter do svetovanja Roberta Goloba podjetjem o tem, kdaj naj zakupijo elektriko, ki se je izkazalo za zmotno. "Prav tako nas zanima, ali bo davkoplačevalcem kdaj povrnjenih 500 milijonov evrov, ki so bili namenjeni dokapitalizaciji Holdinga slovenskih elektrarn?" je vprašal Aleksander Reberšek, poslanec NSi.
Zvoneta Černača, poslanca SDS, pa je zanimalo, zakaj je pri obnovljivih virih energije toliko poudarka na sončni energiji, medtem ko kandidat ni omenil hidroenergije. "Veliko poslovnih subjektov, ki ima na svojih zaokroženih območjih vodotoke, bi lahko z manjšimi hidroelektrarnami zagotavljalo ne samo samooskrbe, temveč tudi energijo za ostale odjemalce iz omrežja," je dejal Černač. "Danes tega ne počnejo, ker so administrativni postopki preveč zapleteni."
Kandidat za energetsko-okoljskega ministra je v zvezi z energetskim sistemom proizvodnje in trgovanja dejal, da je alternativa trenutni ureditvi vrnitev za 40 let v preteklost, ko je redno prihajalo do električnih mrkov. Manjših hidroelektrarn Kumer ni komentiral, je pa dejal, da hidroelektrarn na Muri ne bo, preučili pa bodo možnost njihove gradnje na srednji Savi. "Potencial sončne energije je sicer vsaj desetkrat večji od hidroenergije na srednji Savi," je opozoril Kumer.
Kaj še lahko pričakujemo od novega ministrstva?
Kumer je v predstavitiv izpostavil energetsko draginjo in zeleni prehod kot največja izziva prihajajočega mandata. V ta namen je pripravil program, namenjen predvsem opuščanju fosilnih goriv, spodbujanju naložb v obnovljive vire energije in razogljičenje prometa. "Glavni cilj je, da bodo imela slovenska podjetja konkurenčne cene energije, da bodo lahko napadala globalne trge," je poslankam in poslancem dejal Kumer.
Kumer je napovedal tudi zakon za infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, ki naj bi pripomogel k postopnemu opuščanju fosilnih goriv v prometu. Prav tako bo novo ministrstvo podaljšalo življenjsko dobo prvega bloke jedrske elektrarne v Krškem in izvedlo analizo primernosti novih jedrskih tehnologij za Slovenijo.
Cilj, ki naj bi ga zaenkrat dosegali, je tudi vsaj 15-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina. "Vodik je energent prihodnosti, zato načrtujemo, da bi lahko napovedani plinovod do Madžarske postal tudi vodikovod," je na predstavitvi dejal Kumer.
Dopolnjeno s tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom ter novimi informacijami v prvem odstavku.
