.webp){kind=icon}
Poslovanje podjetij je bilo v letu 2021 po večini kazalnikov najuspešnejše do zdaj, ugotavljajo v Banki Slovenije. Neto čisti dobiček se je podvojil na rekordnih 6,1 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2019 pa je bil večji za več kot petino oziroma za 1,1 milijarde evrov. Natančneje smo pogledali, kako so poslovala podjetja po posameznih sektorjih.
Poslovanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih, ob manj strogih zdravstvenih ukrepih pa najbolj v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v gostinstvu. Te so lani – potem ko so v letu 2020 poslovale z izgubo – ustvarile 93 milijonov evrov neto čistega dobička, ki je bil v primerjavi z letom 2019 manjši še za dobro desetino.
Dodana vrednost presegla 53 tisoč evrov na zaposlenega
Poslovno uspešnejše so bile predvsem gospodarske družbe, ki predstavljajo več kot polovico vseh podjetij in ustvarijo večino dodane vrednosti. Te so lani izkazale 5,7 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je največ do zdaj in za tretjino višje kot predkoronskem 2019.
Dodana vrednost podjetij je lani znašala 29,4 milijarde evrov, kar je 13,5 odstotka več kot pred krizo. Najbolj se je okrepila v družbah – kar za 15,3 odstotka, ki so beležile visoko rast produktivnosti dela. Ta je lani presegla 53 tisoč evrov na zaposlenega.
Rekorden dobiček trgovskih podjetij
Ob okrepljeni domači potrošnji so visok neto čisti dobiček beležila trgovska podjetja. Ta se je v primerjavi z letom 2019 povečal za približno dve tretjini na rekordnih 1,4 milijarde evrov. Močno se je izboljšala tudi njihova produktivnost dela, saj je bila dodana vrednost v isti časovni primerjavi ob približno nespremenjenem številu zaposlenih večja za več kot petino.
Nekoliko nižja, a še vedno 14-odstotna, pa je bila rast produktivnosti dela predelovalnih podjetij, ki so lani kljub težavam z dobavo surovin ustvarila 2,1 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je največ do zdaj. So pa – poleg gradbeništva, rudarstva in oskrbe z elektriko, plinom in paro – beležila tudi največje povečanje obsega celotnega dolga zaradi rasti kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev. Njihova zadolženost se je tako prvič po letu 2010 povišala, in sicer na 46,8 odstotka, a ostala nižja kot pred pandemijo.
Tudi dohodek samostojnih podjetnikov blizu rekordu
Skupni neto dohodek samostojnih podjetnikov se je močno približal rekordni vrednosti iz leta 2008, v primerjavi z letom 2019 pa je bil večji za 14,1 odstotka. Kljub temu je bilo povečanje neto podjetnikovega dohodka lani le 9,8-odstotno, kar je manj v primerjavi s predkriznim obdobjem bistveno manjše, Čisti prihodki od prodaje so pri samostojnih podjetnikih namreč lani za predkriznimi zaostajali še za 2,1 odstotka.
Delež tujih delavcev raste
Ob ugodnih gospodarskih gibanjih so se izboljšale tudi razmere na trgu dela. Število zaposlenih, merjeno na podlagi delovnih ur, se je povečalo za 2,1 odstotka in se približalo predkoronskim ravnem. Kljub temu je v gostinstvu število zaposlenih še vedno 6,5 odstotka pod ravnjo iz leta 2019.
Ob vse večjih neskladjih med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu dela se krepi zaposlovanje tujih državljanov. Ti so marca k medletni rasti delovno aktivnih oseb prispevali že več kot polovico, njihov delež pa je znašal 12,9 odstotka. Največ tujih delavcev je v gradbeništvu (45,2 odstotkov) ter v prometu in skladiščenju (31,5 odstotka).
Celotni dolg družb višji za desetino
Zadolženost podjetij se je lani povišala prvič po letu 2008, in sicer za 0,5 odstotne točke na 50,3 odstotka. To je še vedno pod ravnjo iz leta 2019, ko je bila ena nižjih v zadnjih dvajsetih letih. Celotni dolg družb se je lani povečal za 10,4 odstotka in se približal ravnem iz leta 2012, ko je presegel 59 milijard evrov. Povečanje dolga je bilo pri podjetnikih in v zadrugah manj izrazito.
