Inflacija v Evropi in Združenem kraljestvu vztraja nad 10 odstotki

Po kriznih tednih na britanskih valutnih in obvezniških trgih, ki jih je povzročila nova premierka Liz Truss z napovedjo davčnih rezov, se cene kljub dviganju obrestnih mer s strani centralne banke še ne umirjajo. Podobno je v Evropski uniji (EU), kjer so se cene v septembru dvignile za 10,9 odstotka na letni ravni, medtem ko so v evroobmočju narasle za 9,9 odstotka.

V avgustu je inflacija v evroobmočju znašala 9,1 odstotka, v EU pa 10,1 odstotka. Največji prispevek k vztrajno visoki inflaciji imajo cene energije in hrane, ugotavlja Eurostat. Rast cen je največja v baltskih državah, kjer presega 20 odstotkov, najnižjo inflacijo pa imajo Francija (6,2 odstotka), Malta (7,4 odstotka) in Francija (8,4 odstotka). Slovenija je z 10,6-odstotno inflacijo v septembru pod povprečjem EU in nad povprečjem evroobmočja.

Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) na Otoku je v septembru narasel za 10,1 odstotka na letni ravni oziroma 0,5 odstotka na mesečni ravni, kažejo podatki državnega statističnega urada (Office for National Statistics – ONS, angl.). Analitiki so napovedovali desetodstotno inflacijo na letni ravni. Potem ko se je v avgustu inflacija znižala z 10,1 odstotka na 9,9 odstotka, je prejšnji mesec ponovno dosegla avgustovski vrh.

Levji delež k povišani inflaciji je prispevala 14,8-odstotna podražitev hrane, kar je najhitrejša rast v zadnjih 40 letih. Jedrna inflacija, ki izključuje vpliv energije in hrane, je v septembru znašala 6,5 odstotka, malce nad pričakovanji analitikov.

"Te dvige so delno uravnotežili dodatni padci cen goriva. Cene letalskih kart so padle bolj, kot je običajno v tem obdobju leta, cene rabljenih avtomobilov pa rastejo počasneje kot lansko leto," je dejal Darren Morgan, direktor za gospodarsko statistiko pri ONS.

Gospodinjstva pred visokimi cenami energije za zdaj ščiti državna pomoč, a bo postopno opuščanje pomoči državljane tudi temu pritisku izpostavilo že v začetku naslednjega leta. Britanska inflacija bi lahko letos dosegla vrh pri 10,7 odstotka; če vlada ne zajezi rastočih stroškov energije, pa bi do aprila naslednje leto lahko dosegla tudi 12 odstotkov, ocenjujejo pri Bloomberg Economics.

Centralna banka (BoE) v boju z inflacijo dviguje obrestne mere; letošnji dvigi znašajo skupno 200 bazičnih točk, ključna obrestna mera pa je pri 2,25 odstotka. Naslednje zasedanje je 3. novembra, vlagatelji pričakujejo nov agresiven dvig za sto bazičnih točk.

Bloomberg

 

Nova premierka in zdaj že nekdanji finančni minister Kwasi Kwarteng sta pred slabim mesecem dni predstavila t. i. "mini proračun", ki je vključeval za 45 milijard funtov davčnih rezov – predvsem za korporacije in najvišje dohodke –, katerih namen je bil spodbujanje gospodarske rasti. Namesto tega je funt upadel na rekordno dno v primerjavi z dolarjem, britanska centralna banka pa je morala posredovati z odkupom obveznic, saj so bili ogroženi pokojninski skladi in z njimi prihranki državljanov. BoE, ki jo vodi guverner Andrew Bailey, je po zajezitvi krize napovedala prenehanje odkupov, z novembrom bo banka pričela prodajati obveznice.

Truss se je odzvala s popolnim obratom. Razrešila je ministra Kwartenga in na njegovo mesto imenovala Jeremyja Hunta, ki je že zasedal ministrske položaje v konservativnih vladah. Hunt je že napovedal, da bodo davki višji, a da se obeta znižanje državnih izdatkov. Truss je na novinarski konferenci v petek dejala, da bo novi minister konec meseca predstavil celovit gospodarski načrt, skupaj z neodvisno analizo predloga.

Tudi Evropska centralna banka (ECB) z dvigi obrestnih mer v skupni vrednosti sto bazičnih točk še ni uspela zajeziti inflacije. Glavna obrestna mera za refinanciranje operacij je po dveh dvigih v juliju in septembru pri 1,25 odstotka. V četrtek bo potekal tudi vrh EU, na katerem bodo voditelji držav članic odločali o predlogih Evropske komisije za zajezitev energetske krize in draginje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar