Britanska centralna banka sledila Fedu v premor

Britanska centralna banka (Bank of England - BoE) je presenetila trge z neenotno odločitvijo, da zaradi nižje inflacije v avgustu in slabših pričakovanj gospodarske rasti tokrat ne dvigne obrestnih mer, s čimer je sledila ameriškemu Fedu in švicarski centralni banki. Ključna obrestna mera banke tako še vedno znaša 5,25 odstotka.

Po včerajšnjen zasedanju ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je obrestne mere še drugič letos ohranila nespremenjene pri 5,25-5,5 odstotka, a napovedala, da bodo morale te dlje časa ostati visoke za umiritev inflacije, so danes monetarno politiko usmerjale tudi centralne banke v Združenem kraljestvu, Švici, na Švedskem in Norveškem.

Trgi so bili najbolj negotovi glede BoE, saj so avgustovski podatki za inflacijo v državi pokazali na ohlajanje cenovnih pritiskov, medtem ko so ekonomisti napovedovali rast inflacije. Ta se je v avgustu znižala s 6,8 na 6,7 odstotka. Vlagatelji na denarnih trgih so s 50-odstotno verjetnostjo napovedovali dvig, ki naj bi bil zadnji letos.

Odločitev je bila neenotna, saj je za premor v zaostrovanju glasovalo pet članov monetarnega odbora, za nov dvig v višini 25 bazičnih točk pa štirje člani. Odbor pa je soglasno podprl zmanjšanje nakupov britanskih državnih obveznic (gilts) za 100 milijard funtov v naslednjem letu, na 658 milijard funtov.

 

 

Pri BoE pričakujejo umiritev inflacije na ciljno raven dveh odstotkov v drugem četrtletju leta 2025, bruto domači proizvod pa naj bi v tretjem četrtletju letošnjega leta komaj zrastel.

"Vse več je znakov vpliva strožje denarne politike na trg dela in na zagon realnega gospodarstva na splošno. Glede na znatno povečanje bančne obrestne mere od začetka tega cikla zaostrovanja je trenutna naravnanost denarne politike restriktivna," so pri BoE zapisali v odločitvi.

V Švici so bankirji pod vodstvom guvernerja centralne banke Thomasa Jordana kljubovali napovedim analitikov, saj so ključno obrestno mero pustili nespremenjeno pri 1,75 odstotka.

"Precejšnje zaostrovanje naše denarne politike v zadnjih četrtletjih se bori proti preostalemu inflacijskemu pritisku," je dejal Jordan v Zürichu. "Ni mogoče izključiti, da bo morda potrebna dodatna zaostritev denarne politike."

Frank je po odločitvi upadel za 0,9 odstotka na 0,9667 na evro, kar je največji padec od maja dalje.

Bloomberg

 

Švedska Riksbank je zvišala stroške zadolževanja za 25 bazičnih točk in nakazala okrepljen odziv na vztrajno inflacijo.

Centralna banka je svojo ključno obrestno mero povišala na štiri odstotke in napovedala, da bo prodala približno četrtino svojih deviznih rezerv, s čimer bo razbremenila osem milijard dolarjev in dve milijardi evrov za švedske krone za zaščito pred izgubami v primeru, da nordijska valuta apreciira. Krona je po napovedi centralne banke o varovanju pred tveganjem poskočila za 0,9 odstotka, a se je vrnila proti rekordno nizki vrednosti, doseženi v začetku tega tedna.

Norveška centralna banka Norges Bank je po pričakovanjih dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk na 4,25 odstotka in sporočila, da bo v decembru morda potrebno dodatno zategovanje.

V Turčiji, kjer inflacija znaša okrog 60 odstotkov, se je centralna banka pod vodstvom guvernerke Hafize Gaye Erkan odločila za konkreten dvig obrestnih mer, in sicer s 25 na 30 odstotkov, kar so pričakovali tudi ekonomisti v Bloombergovi anketi. Nova guvernerka od imenovanja v maju, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan slavil na volitvah, zateguje monetarno politiko s četrtim zaporednim dvigom, po tem, ko je Erdogan dolgo časa vztrajal pri ultra nizkih obrestnih merah za spodbujanje gospodarske rasti.

 

Dopolnjeno z novico o odločitvi turške centralne banke v zadnjem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar