Hrvaška bi lahko izvozila več olja, Slovenija druga uvoznica

Rusija in Ukrajina sta največji izvoznici sončničnega olja in skozi pristanišča v Črnem morju gre več kot 80 odstotkov vsega svetovnega izvoza. Zaradi vojne v Ukrajini je prišlo do velikih motenj na tem tržišču, kar bi lahko omogočilo Hrvaški, da poveča proizvodnjo sončničnega olja in prevzame večji del globalnega izvoza tega proizvoda. To je sklep tržne analize podjetja Smarter, ki se ukvarja s svetovanjem na področju kmetijstva in prehrambene industrije. 

"Hrvaška pridela precej več sončnic, kot so njene potrebne in samozadostnost na tem področju je 212-odstotna, v resnici pa zadovolji le 44 odstotkov potreb po sončničnem olju," so zapisali v analizi podjetja Smarter. "Država ima proizvodne kapacitete za predelavo sončnic v olje, zato bi bilo logično, da zagotovijo večje količine olja iz domačih virov in da se semena sončnic predelujejo v tovarnah na Hrvaškem. Tako bi država zagotovila stabilno ponudbo tega olja za domači trg, hkrati pa obstajajo kapacitete za izvoz tega zelo iskanega živila na globalni ravni in v Evropski uniji."

Kam gre hrvaško olje?

Hrvaška je sicer lani izvozila 42,8 tisoč ton sončničnega olja, kažejo podatki blagovne borze Selina Wamucii. Skupno je naša soseda leta 2021 pridelala 120 tisoč ton sončnic, od tega je šlo 50,4 odstotka v izvoz, 42,3 odstotka je šlo v predelavo olja, preostanek pa so namenili za semena in krmo za živali.

Med največjimi uvozniki hrvaškega olja je Madžarska, ki je po podatkih iz leta 2019 kupila sončničnega olja v vrednosti 17,7 milijona ameriških dolarjev. Takoj za njo je Slovenija z 6,2 milijona ameriških dolarjev, sledijo še Nemčija, Italija in Srbija.

Bloomberg

Smarter je v poročilu še zapisal, da je proizvodnja sončničnega olja v Ukrajini leta 2020 znašala 6,45 milijonov metričnih ton, v Rusiji 4,45 milijonov, v Evropski uniji pa 3,9 milijona. Trojica sestavlja najpomembnejše proizvajalce te vrste olja na svetu. 

"Ocena svetovne potrošnje sončničnega olja v svetu za sezono 2021/2022 je več kot 20 milijonov metričnih ton. Ukrajina je bila v sezoni 2020/2021 vodilna država izvoznica tega olja in ga je izvozila za 5,27 milijonov metričnih ton, predvidevali pa so, da naj bi v sezoni 2021/2022 izvoz znašal več kot 6,6 milijonov.  Druga največja izvoznica Rusija je v letih 2020/2021 izvozila za 3,25 milijona metričnih ton, medtem ko je za 2021/2022 načrtovan izvoz 3,8 milijona metričnih ton," še piše v analizi svetovalne hiše Smarter. 

Ukrajinska industrija sončničnega olja je bila večinoma usmerjena na izvozni trg, saj je kar 90 odstotkov proizvodnje namenjeno tujim trgom. Rusija pa skoraj 30 odstotkov vse proizvodnje tega olja porabi doma. 

Rast cen države sili k iskanju alternativ

Prav zaradi usmerjenosti v izvoz je večina ukrajinskih proizvodnih obratov v bližini črnomorskih pristanišč, torej v regiji, kjer trenutno divja vojna. Rusija napoveduje omejevanje uvoza sončničnega olja, da bi zmanjšala pritisk na cene na domačem trgu, kar še dodatno prispeva k pretresom na mednarodnih trgih in k rasti cen. 

Zato številne države iščejo alternative, hkrati pa skušajo povečati lastno proizvodnjo. EU jo je tako prejšnjo sezono povečala z 8 milijonov metričnih ton na 9,4 milijona.

Cene sončničnega olja so bile na svetovnih trgih visoke še pred začetkom vojne v Ukrajini, opozarjajo pri Smarterju. 

"Cene so najbolj zrasle takoj po izbruhu vojne, ko je bilo treba sredi marca v EU za tono odšteti od 2.900 do 3.000 ameriških dolarjev, medtem ko je bila povprečna cen v februarju le 1.490 ameriških dolarjev za tono. Cene so nekoliko padle v začetku aprila, ko je na trg začelo prihajati več sončničnega olja iz Ukrajine in sicer na raven med 1.900 in 2.250 ameriških dolarjev. Namesto preko pristanišč so ga prevažali s tovornjaki in vlaki prek Moldavije, Romunije in Poljske. Potem so se začele pojavljati tudi pošiljke iz Rusije po ceni od 1.800 do 1.900 ameriških dolarjev, saj so ruski proizvajalci skušali spodbuditi interes tujih kupcev in zmanjšati zaloge," so še zapisali pri Smarterju in poudarili, da bodo cene tega olja nihale, dokler bo trajala vojna v Ukrajini. 

Priložnost za Hrvaško

Hrvaška pa se sooča s klasično zgodbo domače kmetijske proizvodnje, saj izvaža sončnična semena, uvozi pa olje.  

"Hrvaška zadnja leta povečuje pridelavo sončnic in je velik izvoznik, hkrati pa tudi velik uvoznik olja. Tako je leta 2020 država uvozila 69.079 ton sončničnega olja, od tega 45 tisoč ton iz Srbije, 18 tisoč ton z Madžarske, medtem ko je izvozila 42.070 ton sončničnega olja. Leta 2021 se je izvoz povečal na 45.070 ton, uvoz pa an 78.572 ton," piše v poročilu Smarterja.

"Ker obstajajo potrebe po tem olju na domačem tržišču, bi morala vlada sprejeti strateško odločitev o povečanju domače predelave in izvoza, da bi tako postali zanimiv in večji igralec ter dobavitelj tega iskanega proizvoda na evropske trgu. Najhujše, kar se lahko zgodi, da v tej sezoni nekontrolirano izvozimo precej večje količine sončnic kot doslej, medtem ko bi domači trg ostal odvisen od dragega uvoza sončničnega olja," še piše v tržni analizi podjetja Smarter.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar