.webp){kind=icon}
Na seji odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta je predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde napovedala nove dvige ključnih obrestnih mer. Hkrati je razkrila, da bo ECB od začetka oktobra dalje pri nakupu korporativnih obveznic odločala na podlagi okoljskih ocen izdajalcev.
"Od prihodnjega ponedeljka bo ECB upoštevala okoljsko oceno izdajateljev za vse podjetniške obveznice v okviru reinvesticijskih nakupov ECB. Ti nakupi bodo zmanjšali izpostavljenost finančnim tveganjem, povezanim s podnebjem, ter podprli zeleni prehod gospodarstva," je povedala prva dama ECB. "S prvim četrtletjem leta 2023 bomo začeli objavljati informacije, povezane s podnebjem, o naših podjetniških obveznicah. Redno bomo tudi poročali o korakih, ki jih sprejemamo za obravnavo podnebnih sprememb v okviru našega mandata."
Lagarde je v govoru povedala tudi, da bo ECB še naprej zviševala ključne obrestne mere, saj inflacija še vedno vztraja na povišani ravni in naj bi takšna ostala še nekaj časa. O višini dvigov bo svet guvernerjev odločal na podlagi podatkov, od sestanka do sestanka.
Kmalu naj bi zaživel tudi inštrument fleksibilnega odkupovanja državnih obveznic, t. i. inštrument TPI (transmission protection instrument, angl.). Vse države članice bodo upravičene do sodelovanja pri tem inštrumentu, pri čemer bodo veljali štirje pogoji: skladnost s fiskalnim okvirom EU, odsotnost velikih makroekonomskih neravnovesij, fiskalna vzdržnost ter zdrave in trajnostne makroekonomske politike.
Kakšni so obeti za evrsko območje?
Lagarde je predstavila tudi oceno ECB glede makroekonomskih agregatov za evrsko območje. Zaradi vztrajajoče vojne v Ukrajini so takšne tudi ekonomske posledice, obeti pa se poslabšujejo. Evrsko gospodarstvo naj bi v drugem letošnjem četrtletju raslo zaradi visoke zasebne potrošnje, poletni turizem in visoka zaposlenost pa kažeta, da bo zraslo tudi v tretjem četrtletju. Nato se nam obeta ohladitev.
Prva dama ECB ocenjuje, da visoka inflacija že znižuje domače povpraševanje, ki se ohlaja tudi na področju storitev. Ohlajata se tudi mednarodno povpraševanje in trgovina, visoka pa je splošna negotovost, ki se odraža v nizki gospodarski klimi. Dodatne inflacijske pritiske ustvarjaa depreciacija evra in rast plač, ki jo pričakuje Lagarde.
Najnovejša napoved ECB je, da bo inflacija v evrskem območju dosegla osem odstotkov v letošnjem letu, 5,5 odstotka v naslednjem letu in 2,3 odstotka v letu 2024. Kar se tiče gospodarske rasti, ECB ocenjuje 3,1-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu, 0,9-odstotno v naslednjem letu in 1,9-odstotno v letu 2024. Tveganja za odstopanje od teh ocen ostajajo – inflacija bi lahko bila še višja, gospodarska rast pa nižja.
