Nemški sistem znižanih stopenj davka na dodano vrednost (DDV) letno državo stane več kot 40 milijard evrov, a večina teh olajšav ne dosega zastavljenih ciljev, ugotavlja nova študija inštituta ZEW iz Mannheima. Avtorji opozarjajo, da se je DDV iz splošnega davka na potrošnjo sčasoma razvil v politično orodje z vedno več izjemami, kar povečuje kompleksnost in zmanjšuje učinkovitost davčnega sistema.
Spomnimo, stranke Demokrati, Resni.ca in trojček stranke NSi so pripravili predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, kjer med drugim predlagajo znižanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih živil.
Nižje davčne stopnje kot politično orodje
ZEW je na zahtevo nemškega finančnega ministrstva ocenil številne znižane stopnje DDV glede porazdelitvenih učinkov, pozitivnih učinkov, konkurenčnosti in administrativnih stroškov. Rezultat je po mnenju raziskovalcev jasen. Le redke izjeme je mogoče prepričljivo utemeljiti. ''Številne znižane davčne stopnje so se razvile zgodovinsko, vendar jih danes skoraj ni mogoče upravičiti," je zapisal Friedrich Heinemann iz ZEW.
Najbolje so se odrezale ničelna stopnja DDV za fotonapetostne naprave, znižana obdavčitev osnovnih živil ter nižji DDV za javni potniški promet (železniški). Pri živilih avtorji priznavajo, da gre za najdražjo davčno ugodnost – zaradi katere država pobere skoraj 30 milijard evrov davkov letno –, vendar ima razmeroma ugodne socialne učinke, ker bolj razbremenjuje gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Milijarde za davčne izjeme z malo učinka
Na drugi strani študija - kot slabo utemeljene - ocenjuje znižane stopnje za gostinstvo in hotelske storitve, ki so bile sprva uvedene začasno med pandemijo, vendar kasneje postale del stalnice. Raziskovalci ugotavljajo, da ukrep nima opaznih koristi, povzroča visoke fiskalne izgube in odpira pravna vprašanja glede enakosti davčne obravnave panog.
Kritična je tudi ocena davčnih olajšav za kulturne, zdravstvene in rehabilitacijske storitve, kjer so učinki zelo neenakomerni. Medtem ko je znižan DDV za knjige še mogoče utemeljiti, druge kulturne in wellness-storitve po ugotovitvah študije večinoma koristijo premožnejšim gospodinjstvom, brez jasnih družbenih koristi.
ZEW opozarja, da širjenje izjem spodkopava DDV kot enostaven in pregleden davek. Številne razlikovalne meje med storitvami povzročajo dodatne stroške za podjetja in davčno upravo ter povečujejo pravno negotovost.
Nemčija bi lahko znižala splošni DDV
Raziskovalci so simulirali tudi reformne scenarije. Analiza razkriva tudi potencial za reformo. Če bi bile vse znižane davčne stopnje odpravljene, bi splošno stopnja DDV lahko znižali z 19 na 16,7 odstotka. Vendar bi pri najnižjih dohodkovnih skupinah povzročila dodatno breme. Realnejše možnosti, kot je ohranitev znižane stopnje za hrano, bi prav tako ustvarile prostor za znižanje splošne stopnje DDV na približno 18,1 odstotka, hkrati pa bi poenostavile davčno ureditev.
Zaključek študije je jasen. Namesto nadaljnjega širjenja davčnih olajšav bi morala Nemčija znižane stopnje sistematično zmanjševati. To bi po mnenju avtorjev poenostavilo davčni sistem, zmanjšalo izkrivljanja in hkrati odprlo prostor za nižjo splošno davčno obremenitev – brez večjih družbenih stroškov.
.webp){kind=icon}
