V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je država, ki velja za simbol zmogljivih motorjev in svobode vožnje, za kratek čas storila nekaj nepredstavljivega: Zahodna Nemčija je zaradi naftne krize za štiri mesece na avtocestah uvedla omejitev hitrosti 100 kilometrov na uro, da bi prihranila gorivo.
Danes, ko je ključna naftna pot skozi Hormuško ožino zaradi vojne z Iranom še vedno močno motena, cene goriv pa strmo rastejo, se znova odpira vprašanje, ali bi Nemčija morala poseči po podobnem ukrepu. Okoljske organizacije in levičarski politiki menijo, da je čas, da država opusti svojo navezanost na hitro vožnjo. S tem se strinja tudi Mednarodna agencija za energijo.
Nemčiji sicer ne grozi neposredno pomanjkanje bencina ali dizla, vendar njen sproščen odnos do hitrosti danes deluje zastarelo. Gre namreč za edino večje gospodarstvo, kjer na avtocestah še vedno ni splošne omejitve hitrosti. Njeno znižanje bi lahko rešilo življenja, zmanjšalo porabo goriva ter hkrati omejilo izpuste, ki prispevajo k segrevanju ozračja, in odvisnost države od uvoženih energentov.
Večina članov nemškega avtomobilskega združenja ADAC podpira uvedbo stalne omejitve hitrosti. Tudi širša javnost bi po vsej verjetnosti podprla začasno omejitev, dokler se razmere na naftnem trgu ne umirijo.
Politično pa je to vprašanje zelo občutljivo. Namesto da bi voznike spodbudila k varčnejši vožnji, se je vlada kanclerja Friedricha Merza, ki jo sestavljajo konservativci in socialdemokrati, ta teden odločila za začasno znižanje davkov na bencin in dizel, in sicer za dva meseca, da bi ublažila stroške goriva. Čeprav je takšna pomoč potrošnikom razumljiva, hkrati zmanjšuje pomembno spodbudo za počasnejšo vožnjo in manjšo porabo. Začasna omejitev hitrosti na avtocestah po besedah gospodarske ministrice Katherina Reiche "ni na dnevnem redu".
Berlin ima za previdnost tudi tehtne razloge. Največje evropsko gospodarstvo se podaja v ključno obdobje reform, s katerimi želi spodbuditi gospodarsko rast, prenoviti socialni sistem in okrepiti oborožene sile. Ti ukrepi bodo neizogibno nepriljubljeni in bodo zahtevali finančne žrtve. Poseg v skoraj simbolno pravico do hitre vožnje bi lahko nezadovoljstvo še poglobil. Politiki že opozarjajo na preobsežno regulacijo in Nemce kritizirajo zaradi domnevno premajhne delovne vneme, zato bi dodatne omejitve za voznike razjezile glasen del javnosti.
Uvedba omejitve hitrosti bi lahko koristila tudi skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki svojo priljubljenost gradi z zaostrovanjem kulturnih sporov.
Kot večina Nemcev sem tudi sam kdaj pritisnil na plin na avtocesti, ko so razmere to dopuščale, vendar v tem danes uživam precej manj kot nekoč. Odkar sem postal starš, se je moj odnos do hitrosti spremenil. Pri 160 kilometrih na uro ali več na prehitevalnem pasu se je težko povsem sprostiti. Ko v vzvratnem ogledalu zagledaš še hitrejši BMW ali Mercedes, ki z utripajočimi žarometi zahteva, da se umakneš, postane vožnja hitro naporna. Danes se držim približno 135 kilometrov na uro, kar je še vedno dovolj hitro, hkrati pa varneje za mojo družino.
Leta 2024 je na nemških avtocestah umrlo več kot 280 ljudi. Prehitra vožnja je igrala vlogo pri več kot 40 odstotkih teh nesreč. V primerjavi z drugimi vrstami cest avtoceste sicer ne izstopajo kot posebej nevarne, saj je več smrtnih žrtev na podeželskih cestah, kjer omejitve hitrosti že veljajo. Kljub temu raziskave jasno kažejo, da bi z nižjimi hitrostmi število smrtnih žrtev upadlo.
Nižja hitrost bi pomenila tudi manjšo porabo goriva. Nad določeno mejo, približno 90 kilometrov na uro, odvisno od vozila, poraba začne naraščati, predvsem zaradi zračnega upora. Po ocenah organizacije Greenpeace bi omejitev na 100 kilometrov na uro na avtocestah in 80 kilometrov na drugih glavnih cestah lahko povprečnemu gospodinjstvu letne stroške za gorivo znižala za skoraj 10 odstotkov.
Težko si je predstavljati, da bi Merz glede tega vprašanja spremenil stališče, razen če bi prišlo do resnih motenj v oskrbi z gorivom. Kljub temu pa nekateri znaki kažejo, da vozniki že sami nekoliko umirjajo tempo, ne da bi čakali na uradne ukrepe.
Foto: Depositphotos
Podobno kot pogosto pretirano predstavo o nemški učinkovitosti, ki se hitro razblini ob vožnji z njihovimi železnicami, tudi prepričanje, da Nemci na avtocestah ves čas vozijo z največjimi hitrostmi, ne drži povsem. Na približno 30 odstotkih avtocestnega omrežja že veljajo omejitve hitrosti, poleg tega pa je na prometno obremenjenih odsekih v bližini mest ali tam, kjer potekajo dela, hitra vožnja praktično nemogoča. Svoje dodaja tudi dejstvo, da je veliko avtocestnih mostov v slabem stanju.
Na približno treh četrtinah odsekov avtocest brez omejitve hitrosti vozniki v povprečju ne presežejo 130 kilometrov na uro, kažejo analize podatkov iz navigacijskih naprav in sistemov za upravljanje voznih parkov. Le na okoli enem odstotku cestnih odsekov povprečna hitrost presega 140 kilometrov na uro. Hitrejša vožnja je značilna predvsem za manj prometne odseke med večjimi mesti, kjer vozniki na daljših relacijah pogosteje pospešijo. Zdi se, da si le manjši del voznikov želi posnemati legende formule 1.
Nekoliko presenetljivo so se povprečne hitrosti na avtocestah v Severno Porenje - Vestfaliji, gosto poseljeni industrijski regiji, po podatkih Nemškega gospodarskega inštituta znižale s približno 116 na 113 kilometrov na uro. K temu so prispevali cestna dela in gostejši promet, vendar so opazili tudi, da številni vozniki vozijo natanko 130 kilometrov na uro, kar je sicer priporočena, ne pa obvezna omejitev.
Veliko voznikov se drži prav te hitrosti, tudi pri nastavitvi tempomata. Čeprav zakon omogoča precej višje hitrosti, to v primeru nesreče pomeni večje pravno tveganje. Z razvojem tehnologije bi lahko prehitra vožnja postajala vse manj privlačna. Nekateri modeli, denimo BMW iX3, omogočajo vožnjo brez rok na volanu, vendar so takšni sistemi odobreni le do približno 130 kilometrov na uro.
K umirjanju hitrosti bi lahko prispevala tudi rast priljubljenosti električnih vozil. Ta sicer zelo hitro pospešujejo, vendar se njihov doseg pri daljši vožnji z visoko hitrostjo hitro zmanjša. Tudi če se Merz izogne uvedbi splošne omejitve hitrosti na avtocestah, obstaja vse več razlogov, da vozniki nekoliko upočasnijo tempo.