Dobro jutro. Iz avtomobilske industrije se vrstijo pozivi po spremembi politike prepovedi prodaje klasičnih avtomobilov do leta 2035. Tokrat se je oglasil prvi mož nemškega BMW-ja Oliver Zipse.
Dejal je, da je načrtovana postopna opustitev motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 s strani Evropske unije (EU) velika napaka. Pozval je k ukrepom, ki zajemajo celotno nabavno verigo vozila. Zipse je v intervjuju za Politico povedal, da določitev fiksnega datuma za prehod tvega, da bi prezrli emisije v celotni vrednostni verigi.
Ameriški senatni odbor za bančništvo je včeraj opravil zaslišanje Stephena Mirana, nominiranega za zapolnitev prostega mesta v svetu guvernerjev Feda. Republikanski in demokratski senatorji so bili jasni, da odločitve Feda o obrestnih merah ne bi smele biti odvisne od politike. Demokrati so podvomili v njegovo sposobnost distanciranja od predsednika Trumpa, če bi bil potrjen za guvernerja Feda. Miran je dejal, da namerava ostati zaposlen v Beli hiši, tudi če bo začasno postal guverner Feda.
Včeraj je v 91. letu starosti umrl italijanski modni oblikovalec in milijarder Giorgio Armani, ki je ustanovil eno najbolj cenjenih modnih znamk na svetu.
Trump žuga z novimi carinami
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek pred večerjo z izvršnimi direktorji večjih tehnoloških podjetij dejal, da bo njegova administracija uvedla carine na uvoz polprevodnikov iz podjetij, ki ne bodo preselila proizvodnje v ZDA, poroča Reuters. Trumpove grožnje s carinami so odgnale trgovinske partnerje, povzročila nestanovitnost na finančnih trgih in podžgala svetovno gospodarsko negotovost.
"Da, o tem sem se pogovarjal z ljudmi tukaj. Čipi in polprevodniki – uvedli bomo carine za podjetja, ki ne bodo selila proizvodnje. Carino bomo uvedli zelo kmalu," je dejal Trump, ne da bi navedel natančen čas ali višino carine. "Uvedli bomo zelo visoko, …, precejšnjo carino, z razumevanjem, da če bodo prišli v državo, če bodo gradili, načrtovali prihod, ne bo carine," je Trump povedal novinarjem. "Če ne bodo prihajali, bo carina."
OMV bo odpustil dva tisoč zaposlenih
Avstrijski naftni, plinski in kemični koncern OMV namerava odpustiti dva tisoč od skupno 23 tisoč zaposlenih po vsem svetu, je v četrtek zvečer poročal Kurier. Sklicujejo se na sindikat zaposlenih in navajajo, da bo še posebej močno prizadeta romunska hčerinska družba Petrom. Načrtovana so tudi odpuščanja v rafineriji v južni Nemčiji in na Slovaškem.
Kemična hčerinska družba Borealis – zaradi združitve z naftno družbo Abu Dhabi, glavnega delničarja OMV – ne bo prizadeta. V Avstriji bodo ukinili približno 400 od 5.400 delovnih mest, pri čemer podjetje načrtuje, da bodo odpuščanja izvedena "čim bolj družbeno ozaveščeno", poročajo.
OMV-jeva racionalizacija delovne sile in zmanjšanje stroškov ni kratkoročna rešitev, temveč pomemben del strategije energetskega prehoda. Z usklajevanjem stroškovne učinkovitosti s cilji ESG podjetje gradi poslovni model, ki uravnava dobičkonosnost in trajnost.
Inštituta oklestila napovedi nemške rasti
Trumpove carine škodujejo nemškemu gospodarstvu. Raziskovalna inštituta Ifo in IfW sta znižala svoje napovedi nemške rasti. Na inštitutu Ifo pričakuje rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini le 0,2 odstotka letos in 1,3 odstotka prihodnje leto. To je za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke manj, kot so pričakovali poleti. Razmere na nemškem trgu dela postajajo vse zahtevnejše.
Gospodarstvo Nemčije, ki že približno tri leta praktično stagnira, se odraža na trgu dela. Po podatkih inštituta Ifo se bo ta trend zaenkrat verjetno nadaljeval. Pričakujejo, da se bo brezposelnost leta 2025 povečala za 155 tisoč ljudi in dosegla stopnjo 6,3 odstotka. Brezposelnost naj bi se v letih 2026 in 2027 nekoliko znižala na 6,1 odstotka oziroma 5,4 odstotka.
Tudi Kielski inštitut (IfW) je vse bolj skeptičen glede rasti nemškega gospodarstva, ki še vedno čaka na spodbude. Namesto 0,3-odstotne rasti, napovedane to poletje, raziskovalci iz Kiela zdaj pričakujejo le 0,1-odstotno rast. Tako kot raziskovalci Ifo zdaj napovedujejo 1,3-odstotno rast za leto 2026, namesto prejšnjih 1,6 odstotka.
Kaj je Evropa pripravljena ponuditi Ukrajini?
Evropski voditelji nadaljujejo z obljubami, da bodo Ukrajini zagotovili varnostna jamstva v primeru premirja, čeprav Donald Trump ni dal konkretnih zavez. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je 26 držav pripravljenih prispevati k jamstvom, vključno z vojaki, piše Bloomberg. Po besedah francoskega voditelja bo ameriška podpora ukrepom dokončno določena v prihodnjih dneh, čeprav Bela hiša ni dala komentarja.
Zavezniške čete bi lahko bile prisotne na kopnem, na morju ali zraku kot del dogovora, je Macron v četrtek novinarjem v Parizu povedal po srečanju tako imenovane koalicije voljnih, ki se ji je Trump pridružil na daljavo. ''Ta sila ne želi – niti nima cilja – voditi kakršne koli vojne proti Rusiji,'' je Macron dejal skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ameriški predsednik je že prej izključil možnost pošiljanja vojakov v Ukrajino, vendar je obljubil, da bo zagotovil neko obliko varovalke, vključno z obveščevalnimi podatki in zračno podporo.
Najbolj brane zgodbe:
1. EuroBasket 2025: Koliko Bogdanovićeva poškodba stane Srbijo
2. Koliko več so za avtomobile v 2025 odšteli Slovenci
3. Goldman Sachs: cena zlata bi lahko dosegla skoraj 5.000 dolarjev
4. Carinski bumerang: 'Rast potrošniških cen se bo okrepila'
5. Naložba, ki naj bi bila boljša od zlata - vsakih pet let se vrednost podvoji
Kaj spremljamo danes:
- V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih in registraciji avtomobilov.
- Eurostat bo objavil podatke o BDP.
- V ZDA bodo objavili podatke o brezposelnosti.
- Banka Slovenije bo objavila podatke o mednarodnih rezervah.
- Surs bo objavil indeks stroškov dela in podrobne podatke o inflaciji.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...