E-pismo: Preveliki, da bi propadli 2.0

V soboto dopoldne z vami Aleš Kovačič, novinar. Iztekajoči teden je na borzah minil v nervoznem razpoloženju likvidacije pozicij vlagateljev v tehnološkem sektorju, ki svojega imetja niso povsem umaknili s trga, so ga pa premaknili v bolj konservativne sektorje, kot so proizvajalci blaga široke potrošnje in zdravstvenih storitev.

Razlogov za to je precej, raztezajo pa se od negotovih makroekonomskih podatkov iz ameriškega gospodarstva, ki zamegljujejo septembrsko odločitev Feda, do geopolitičnih in geoekonomskih navzkrižij med ZDA in Kitajsko. Pri zadnjem poskuša prva s sprostitvijo trgovine s čipi nadzorovati tehnološki in ekonomski (posledično pa politični) razvoj azijske velikanke in hkrati izposlovati sprostitve izvoza redkih mineralov, ki ga obvladuje druga. Ameriška zadrževalna strategija je, milo rečeno, nasedla na čereh pretencioznosti o lastni tehnološki dominanci.

Poleg naštetega se pojavljajo globoki dvomi o tem, ali razvoj in razmah umetne inteligence (AI) prinaša tisto, kar obljublja. Podjetje OpenAI je pred nedavnim predstavilo novo generacijo klepetalnika ChatGPT, za katerega je direktor družbe Sam Altman napovedoval, da prinaša revolucionarne izboljšave. "GPT-3 je deloval kot pogovor z dijakom. Če zastaviš vprašanje, morda dobiš pravilen odgovor, morda pa nekaj norega. GPT-4 je deloval kot pogovor s študentom, GPT-5 pa je prvi, ki resnično deluje kot pogovor z doktorjem znanosti na kateremkoli področju," je slikovito opisal razvoj popularnega klepetalnika, ki se je v zgodovino zapisal kot aplikacija, ki si jo je v najkrajšem času na svoje naprave naložilo največ uporabnikov. Teh je tedensko že več kot 700 milijonov.

Napovedi so ustvarjale vtis, da gre za prelomnico, nekakšen predstadij prehoda na generativno AI. Toda zadnja generacija klepetalnika uporabnikov ni navdušila, saj prinaša minimalne izboljšave, njegovi odzivi so kratki in jedrnati, medtem ko napake pri navajanju neresničnih ali prirejenih podatkov vztrajajo.

Izkušnje povprečnega Zemljana odražajo tudi izkušnje uvajanja AI v podjetjih. Napovedovali so se osupljivi žabji skoki na področju storilnosti, nadomeščanju nezanesljive in drage človeške delovne sile ter poslovanju. Podjetje, ki je v svoje delovanje lahko vključilo AI, naj bi v računalo na hitro rast prihodkov in zmanjšanje stroškov. A kot kaže poročilo ameriškega Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) se visokoleteče napovedi ne uresničujejo.

Uporabnost velikih jezikovnih modelov v podjetjih je napovedim in pričakovanjem navkljub pičla, v resnici porazna. V 95 odstotkih ameriška podjetja, ki v svoje delovanje vključujejo klepetalnike, ne zaznava omembe vrednega vpliva na rast prihodkov. Poročilo dodatno ugotavlja, da velika večina uporabnikov pri poslu ne ve, kako bi karseda koristno integrirala tehnologijo AI. Celo Altman je po izidu študije dejal, da so nekateri vlagatelji "preveč navdušeni" nad AI. "Študija je poudarila dvome glede tega, kako drastično bi lahko AI povečal gospodarsko produktivnost," so zapisali pri Financial Timesu.

Zapisano ni težava samo za borzo, ampak tudi ameriško gospodarstvo, nad katerim vse od aprilske trgovinske osvoboditve visi črni oblak carinske vojne predsednika Donalda Trumpa. Velik del strahu pred negativnim vplivom carin in makroekonomskih kazalnikov so doslej blažili prav finančni trg s stavo na tehnološki sektor, ki jo je podpihovala obljuba pozitivnih učinkov AI na poslovanje podjetij. Pričakovanja storilnostne in stroškovne dividende so bila tako velika, da je ameriško gospodarstvo danes v veliki meri odvisno od uresničevanja nečesa, kar je v najboljšem primeru obljuba. Ta se bo, kot kaže poročilo MIT, uresničila ali z zamikom ali pa sploh ne. To je v razmerah, ki ob padcu zaposlovanja in kipeči inflaciji v ZDA, nakazujejo na gospodarsko upočasnjevanje, slab obet.  

Toda to je le vrh ledene gore (pre)velike stave. Po oceni The Economist približno šestina ekonomske aktivnosti v ZDA v zadnjem letu izvira iz naložb v tehnologijo, vključno s čipi in podatkovnimi centri. Pri ugledni poslovni reviji preveliko odvisnost ponazarjajo še z naraščanjem cen energije in stroškov servisiranja nepremičninskih kreditov. Gradnja podatkovnih centrov spodbuja zadnje, njihove nenasitne potrebe po elektriki pa prve. To sta hkrati dva faktorja, ki pomembno obtežujeta realno gospodarstvo, menijo.

Pojavljajo se primerjave z nedelujočimi hipotekarnimi krediti prepojenem - prevelikem, da bi propadel - bančnem sektorju, ki je leta 2008 kulminiral v zlomu Lehman Brothers. Kaj je sledilo, vemo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar