Dobro jutro. Ne mine dan, ko na plan ne bi šrišel nove napovedi carin. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Donald Trump je v več smereh znova opletal s carinami. Tudi na domačem parketu se dogajajo pomembne stvari. Danes bo NLB objavila rezultate o poslovanju v drugem četrtletju in prvem polletju.
Ključne obrestne mere so se občutneje znižale, z analitikoma pa smo se pogovarjali, kako bodo vse te spremembe vplivale na poslovanje največje slovenske banke. Analitik Vladan Pavlović iz družbe Ipopema Securites, ki redno spremlja poslovanje NLB, je prepričan, da bodo rezultati v drugem četrtletju - v primerjavi z enakim obdobjem lani - nekoliko slabši. Natančnejšo napoved preberete v današnjem članku.
V veljavo stopile nove 15-odstotne carine
Rok se je iztekel. Od šeste ure zjutraj so v veljavo stopile ameriške 15-odstotne carine na blago iz Evropske unije (EU). Prizadetih je skoraj 70 držav. Višje ameriške uvozne carine za EU in druge trgovinske partnerice po vsem svetu so začele danes veljati, piše Spiegel. Zaračunavanje novih carin se je začelo ob polnoči po lokalnem času v Washingtonu oziroma ob 6. uri zjutraj v Sloveniji. Poleg EU spremenjene carinske stopnje vplivajo na skoraj 70 drugih držav, vsaka na različnih ravneh. Trump svojo carinsko politiko upravičuje z domnevnimi trgovinskimi primanjkljaji, ki predstavljajo tveganje nacionalni varnosti ZDA.
Trump zažugal s 100-odsotnimi carinami na čipe
Donald Trump je napovedal načrt uvedbe 100-odstotnih carin na uvoz polprevodnikov v ZDA, ob tem pa je obljubil, da bo izvzel podjetja, ki proizvodnjo preselijo nazaj v ZDA, piše Bloomberg. Ameriški predsednik je svojo namero naznanil iz Ovalne pisarne v družbi izvršnega direktorja Appla Tima Cooka. Ta je predstavil načrt naložbe dodatnih 100 milijard dolarjev v domačo proizvodnjo. Vsako podjetje, ki pokaže podobno zavezo, naj bi bilo oproščeno carin na čipe. Trump vseeno namerava uvesti ločene carine na uvoz elektronskih izdelkov, kot so pametni telefoni, pa do avtomobilov, ki uporabljajo polprevodnike.
Bloomberg Mercury
Trumpova presenetljiva izjava še dodatno pretresa svetovno dobavno verigo elektronike, ki po desetletjih odvisnosti od Kitajske doživlja velike premik. Apple se je pridružil skupini podjetij, od TSMC do Nvidie, ki so se zavezala, da bodo skupaj porabila več kot tisoč milijard dolarjev, da bi pomirila administracijo, ki si želi vrniti proizvodnjo domov. Čeprav je velik del napovedanih naložb v obljubah predstavlja predhodne zaveze ali dolgoročne načrte, kot kaže, učinkujejo, še pišejo. Delnica TSMC je po Trumpovi naznanitvi poskočila.
Po Indiji višje carine še Kitajski?
Ameriški predsednik Trump je v včeraj povedal, da bi lahko napovedal nadaljnje carine za Kitajsko, podobne 25-odstotnim carinam, ki jih je prej uvedel Indija zaradi nakupa ruske nafte, piše Reuters. Povedal je, da bo ukrepanje odvisno od tega, kaj se bo zgodilo. »Morda se bo zgodilo ... Tega vam še ne morem povedati,« je dejal Trump. »To smo storili z Indijo. Verjetno to počnemo še z nekaj drugimi. Ena od njih bi lahko bila Kitajska.«
Trump je v sredo uvedel dodatne 25-odstotne carine na indijsko blago, poleg že prej uvedenih 25-odstotnih carin, ki so bile napovedane prej. Navedel je, da Indija še naprej nakupuje rusko nafto. V odredbi Bele hiše ni bila omenjena Kitajska, ki je še en velik kupec ruske nafte.
Trump načrtuje srečanje s Putinom in Zelenskim
Donald Trump se namerava osebno sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, morda že prihodnji teden, je včeraj poročal New York Times. Po teh pogovorih naj bi Trump imel tristransko srečanje, na katerem bi bili on, Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Trump je načrte napovedal v telefonskem klicu z Zelenskim in evropskimi voditelji v sredo zvečer, so povedali viri. Srečanja bi vključevala le te tri predsednike brez prisotnosti evropskih predstavnikov.
Trump je v telefonskem klicu, na katerem je bil tudi Zelenski, zaveznike obvestil, da razmišlja o vrhu. Trump je bil po navedbah več ljudi, seznanjenih s klicem, pozitiven glede možnosti premirja. Namigoval je tudi, da bi bil Putin odprt za mirovne pogovore v zameno za razpravo o zamenjavi ozemlja, so povedali viri. Ruski predsednik hoče ukrajinske regije Krim, Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, čeprav ruska vojska trenutno ne zaseda vseh omenjenih ozemelj, piše Bloomberg.
Najbolj brane zgodbe:
1. Navtični turizem v krizi? Plovila na Jadranu ostajajo zasidrana
2. Kar je uspelo slovenskima podjetnikoma, je prepričalo tudi Samsung
3. Cena zlata dobiva zagon, kaj pa bitcoin?
4. Kako Revoz z e-twingom postaja tehnološki laboratorij Renaulta
5. Niso poslušali Donalda Trumpa, zato jim je podvojil carino
Kaj spremljamo danes:
- O poslovanju bodo poročali NLB, Eli Lilly, Toyota, Deutsche Telekom, Allianz, Sony in SoftBank.
- Na Kitajskem bodo objavili podatke o trgovinski bilanci.
- V Nemčiji bodo objavili podatke o trgovinski bilanci in industrijski proizvodnji.
- ECB bo objavila ekonomski bilten.
- Bank of England bo sprejel odločitev o obrestih.
- V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost.
- Banka Slovenije bo objavila podatke o mednarodnih rezervah.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...