Navtični turizem v krizi? Plovila na Jadranu ostajajo zasidrana

Navtični turizem je eden ključnih stebrov mediteranske turistične ponudbe, ki s svojo ekskluzivnostjo, visoko dodano vrednostjo in neposrednim stikom z naravo privablja goste z visoko kupno močjo.

Hrvaška s svojo razčlenjeno obalo, več kot tisoč otoki in razvitim sistemom marin že desetletja velja za eno najbolj priljubljenih destinacij navtikov v Evropi. Ta segment turizma prispeva od tri do štiri milijarde evrov letno, saj povprečen navtični gost dnevno porabi okoli 250 evrov, je poročal jadranski portal Morski.hr.

Vendar pa se za to nekoč stabilno in hitro rastočo panogo pojavljajo vse resnejši izzivi. Po navedbah čarterskih podjetij je v zadnjih dveh letih na Hrvaškem zaznan tudi do 30-odstotni upad prometa, kar je alarmanten podatek za panogo, ki temelji na predhodnih rezervacijah in rednih gostih, zlasti iz Nemčije. Gospodarska negotovost v Evropi, predvsem v Nemčiji, ter prekomerna ponudba plovil sta glavna razloga, zaradi katerih se številna podjetja sprašujejo o dolgoročni vzdržnosti navtičnega turizma v zdajšnji obliki.

Damir Peteh, solastnik čarterskega podjetja, je za HRT povedal, da se je čarterski promet na Hrvaškem v zadnjih dveh letih zmanjšal za kar 30 odstotkov. ''Vse to so jadrnice, ki niso bile oddane v najem. V običajnih letih bi jih tu našteli morda deset do 20, zdaj jih je skoraj sto,'' je dejal Peteh. 

Dodaja, da je glavni razlog odsotnost Nemcev zaradi gospodarskih razmer v Evropi, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali se je flota pet tisoč čarterskih plovil na Hrvaškem morda preveč razširila, poroča Morski.hr.

Bistveno manj povpraševanja tudi v Sloveniji

Medtem ko velik del hrvaške flote ostaja zasidran v marinah, podoben trend opažajo tudi slovenski ponudniki, vezani na navtiko na Jadranu.

"Upad naročil ocenjujemo na približno 30 odstotkov," pravi Gregor Hrovat, ustanovitelj in direktor podjetja Planet Marine. Po njegovih besedah se v svetu navtike trenutno čuti splošna negotovost. "Ljudje se težje odločajo tako za nakup kot za najem plovil. Naročniki so vse bolj previdni, veliko si jih premisli v zadnjem hipu."

Čeprav je Jadran še vedno med najbolj priljubljenimi navtičnimi destinacijami za Slovence, se struktura povpraševanja spreminja. Trenutno so, pravijo pri podjetju Planet Marine, najbolj iskani t. i. day cruiserji – čolni za enodnevne izlete z manjšo kabino, ki omogočajo stabilno plovbo in manjši finančni zalogaj. "Stabilnost na vodi je številnim naročnikom pomembnejša od hitrosti ali udobja. Gre za racionalne nakupe in najeme," dodaja Hrovat.

Na podobne trende opozarja tudi Uroš Albreht iz podjetja MM Nautika, ki se ukvarja z izposojo plovil: "Povpraševanja je bistveno manj kot pred leti. Ker je več odpovedi in neodločnosti, imamo v 'last minute ponudbah' veliko večjo izbiro plovil kot nekoč."

Kljub padcu povpraševanja ostajajo nekateri formati najemov stalnica. ''Med najbolj priljubljenimi ostajajo katamarani, jadrnice in motorni čolni, predvsem za tedenske najeme,'' pove Albreht.

Koliko stane teden dni na valovih?

Pri čarterskem podjetju MM Nautika pravijo, da sredi poletne sezone najem jadrnice za šest oseb znaša od 2.500 evrov dalje, odvisno od tipa in starosti plovila. Za tedenski najem katamarana pa bi štiričlanska družina odštela približno 4.500 evrov. Pri tem je treba upoštevati še dodatne stroške, kot so gorivo, privezi, turistične takse in morebitni skiper, ki niso vključeni v ceno.

Kot dodaja Albreht, se za najem plovil najpogosteje odločajo družine ali več družin skupaj, ki si delijo stroške najema, ter mlajši pari, ki iščejo bolj fleksibilne in razgibane počitnice na morju.

Številna čarterska plovila na Jadranu letos ostajajo zasidrana. Foto: Depositphotos

 

Čeprav Jadran ostaja med najbolj priljubljenimi navtičnimi destinacijami v Evropi, aktualni podatki razkrivajo, da panoga ni odporna proti širšim gospodarskim razmeram. Vprašanja o preobsežni floti, spremenjenih navadah vse bolj previdnih potrošnikov in vse večji konkurenci, ki po mnenju poznavalcev prihaja zlasti iz Grčije in Turčije, zahtevajo strateški premislek vseh udeleženih – od čarterskih podjetij do državnih institucij.

Navtični turizem, ki ga številni vidijo kot prestižno in visoko donosno vejo turistične ponudbe, bo morda v prihodnje potreboval prilagoditve – tako na ravni ponudbe kot tudi regulacije trga. Vprašanje ostaja, ali bi lahko večja fleksibilnost, krajši najemi, manjša plovila in preglednejša cenovna politika pripomogli k večji odpornosti sektorja proti tržnim nihajem in spremenjenim potrošniškim navadam.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar