Dobro jutro. Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil, da se bo v dveh tednih odločil, ali se bo Washington neposredno vojaško vpletel v konflikt med Izraelom in Iranom. Trump pravi, da bosta dva tedna dovolj, da se odloči, ali je mogoča diplomatska rešitev. Istočasno investicijska banka Citigroup opozarja, da bi se lahko cena nafte precej zvišala. Mednarodni denarni sklad (MDS) opozarja pred stagflacijo v Evropi.
Šefinja MDS: Evropski življenjski stil ogrožen
Evropa mora pospešiti svojo rast zaradi globalnih težav, sicer tvega izgubo načina življenja, je dejala direktorica MDS Kristalina Georgieva. ''Nočem, da bi Evropa postala ZDA, želim pa si, da se produktivnost in funkcionalnost Evrope povečata,'' je povedala za Euronews. ''V Evropi uživamo v tem, da smo velesila življenjskega sloga. Če ne bomo postali bolj produktivni, lahko to prednost izgubimo,'' je dodala.
Evropa tvega, da bo brez nujnih ukrepov za reševanje upočasnjene rasti, šibkih naložb in naraščajočih geopolitičnih groženj zdrsnila v stagnacijo, je v včeraj objavljenem poročilu opozoril MDS. Trgovinske napetosti in nizko povpraševanje dušijo zagon, tveganja pa so močno nagnjena navzdol. Pričakujejo, da bo evrsko območje leta 2025 kljub rekordno nizki brezposelnosti in inflaciji blizu ciljne ravni zraslo le za 0,8 odstotka, so zapisali v poročilu. Ker naraščajoči obrambni stroški, starajoče se prebivalstvo in podnebni stroški močno povečujejo porabo, bi morale države, ki še imajo manevrski prostor vlagati, visoko zadolžene države članice pa se soočiti z bolečimi prilagoditvami, so zapisali.
Georgieva je še opozorila, da se v ZDA tisto, kar se proizvede v eni državi, razdeli v razmerju 30-70. To pomeni, da se 30 odstotkov porabi v tej državi in 70 pošlje v druge države. V Evropi je obratno. 70 odstotkov proizvodnje se porabi doma, 30 pa se pošlje v tujino. To je ureditev, ki omejuje rast, saj trge ohranja manjše in manj konkurenčne. ''Če bo Evropa v desetih letih dokončala enotni trg, bi to povečalo BDP za tri odstotke,« je dejala Georgieva.
Centralne banke nižajo obrestne mere, Trump besni
Ameriška centralna banka (Fed) v sredo ključnih obrestnih mer ni spreminjala. V četrtek pa so nekatere centralne banke v Evropi spremenili svojo politiko. Tri znižanja obrestnih mer s strani centralnih bank v Evropi v nekaj več kot 24 urah so poudarila premik. Centralne banke si prizadevajo obvladovati posledice nepredvidljive trgovinske politike Donalda Trumpa. Centralni bankirji v Švici in na Švedskem so še marca namignili, da so najverjetneje končali s sproščanjem denarne politike, je pisal Bloomberg. Švicarska centralna banka je včeraj presenetila z znižanjem ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk.
Le dan prej je podobno ukrepala švedska centralna banka. Do presenetljivega preobrata je včeraj prišlo tudi na Norveškem. Centralna banka je obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, česar ni napovedal nobeden od ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg. To še posebej jezi Donalda Trumpa, ki že dalj časa vztraja na nižanje obrestnih mer v ZDA.
Trump se je včeraj znova napadel predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powlla, ter ga pozval k znižanju obrestnih mer za kar 2,5 odstotne točke. Powlla, ki ga pogosto kritizira, je na mesto Feda leta 2017 imenoval prav Trump. Fed obrestnih mer ni spreminjal in opozoril, da gospodarstvo ostaja močno, prihodnja pot inflacije pa negotova, deloma zaradi carin, ki jih je Trump uvedel na tuje blago.
»'Gospod Prepozen (Jerome Powell) našo državo stane na stotine milijard dolarjev,« je Trump v četrtek zapisal na omrežju Truth Social. ''Resnično je eden najbolj neumnih in uničujočih ljudi v vladi, upravni odbor Feda pa je sokriv.'' ''Prepozen je ameriška sramota!'' je nadaljeval Trump. Takojšnje znižanje za dve odstotni točki in pol bi bilo brez primere. Fed običajno prilagodi svojo referenčno obrestno mero za posojila navzgor ali navzdol za četrtino odstotne točke. Vaska sprememba je skladna s trenutnim stanjem gospodarstva.
Nafta bi lahko poskočila na 90 dolarjev za sod
Cena nafte Brent bi lahko poskočila na približno 90 dolarjev za sod, če bi bila Hormuška ožina zaprta, je sporočili iz Citigroup in dodali, da je daljša ustavitev ladijskega prometa skozi ključno plovno pot malo verjetna. ''Vsako zaprtje ožine bi lahko povzročilo močan skok cen,'' so v sporočilu zapisali analitiki, pri čemer so navedli trenutni optimistični scenarij banke. ''Vendar menimo, da bi moralo biti trajanje kratko, saj bi se vsa prizadevanja osredotočila na ponovno odprtje, da ne bi šlo za večmesečno zaprtje,'' poroča Bloomberg.
Skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu prečka približno petina svetovne dnevne proizvodnje, vključno s proizvodnjo glavnih proizvajalcev Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Savdske Arabije in Iraka. Napoved Citigroup nakazuje, da bo v nekaj mesecih motenih približno 3 milijone sodov nafte na dan. Vsaka motnja v izvozu iranske surove nafte bi lahko imela manjši vpliv na cene, kot je bilo pričakovano, je sporočila banka. Pošiljke države se zmanjšujejo, kitajske rafinerije pa kupujejo manj.
Delnica Tencent Music od 2023 podvojila vrednost
Delnice skupine Tencent Music Entertainment Group in manjšega tekmeca NetEase Cloud Music Inc., ki kotirajo na hongkonški borzi, so se od konca leta 2023 več kot podvojile in prehitele večino kitajskih internetnih konkurentov, poroča Bloomberg. Razlog se skriva v monetizaciji baz zvestih uporabnikov baz, hkrati pa okrepili svojo ponudbo podkastov in dogodkov v živo. Tencent Music je v štirih zaporednih četrtletjih beležil rast prihodkov na plačljivega uporabnika, saj je naročnike uspešno usmeril k dražjim paketom.
Kitajska spletna glasbena industrija se je v zadnjih nekaj letih konsolidirala, zaradi česar sta enoti Tencent Holdings in NetEase ustvarili duopol. Spotify je na Kitajskem blokiran. Tencent Music je bil konec marca vodilni s približno 555 milijoni mesečno aktivnimi uporabniki, od teh jih je bilo približno 22 odstotkov plačljivih naročnikov. Pri zahodnem konkurentu Spotify je delež plačljivih naročnin pri približno 40 odstotkih.
Eden ključnih elementov strategije monetizacije Tencent Music je njihova VIP raven Super Premium, kjer uporabniki plačajo približno 4 dolarje na mesec za ekskluzivno vsebino ter zgodnji dostop do posebnega blaga izvajalcev in dogodkov v živo. Naročniki plačajo približno 2 dolarja za osnovno mesečno naročnino.
Najbolj brani članki:
1. Prazne vile in znižane cene? Hrvaški luksuz na preizkušnji
2. Bomo dobili digitalni evro? In kaj prinaša?
3. Slovenija pred ekonomsko bombo? Industrija v krču, trpi izvoz, gradbeništvo mlačno
4. ZDA v napad na Iran vse bliže: kaj se dogaja v ozadju?
5. B-2: Milijarde dolarjev vreden duh je strah in trepet ajatol
Kaj spremljamo danes:
- Eurostat bo objavil podatke o zaupanju potrošnikov.
- Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj, indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, indekse cen stanovanjskih nepremičnin in mnenje potrošnikov.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...