ZDA v napad na Iran vse bliže: kaj se dogaja v ozadju?

Vojna med bližnjevzhodnima sovragoma se ne umirja. Visoki ameriški uradniki se pripravljajo na možen napad na Iran v prihodnjih dneh, pri čemer se vodilni v zveznih agencijah že pripravljajo na napad, so neuradno izvedeli na Bloombergu. 

Predsednik Donald Trump je sicer javno razmišljal o napadu na Iran, dejal je, da ima "ideje, kaj storiti", in da bi raje sprejel "končno odločitev eno sekundo pred rokom".

Razmere se še razvijajo, potekajo diplomatska prizadevanja, vključno z načrtovanim petkovim srečanjem zunanjih ministrov Združenega kraljestva, Francije in Nemčije z iranskim kolegom v Ženevi, so še zapisali. 

V sredo po polnoči so v nekaterih delih Izraela zazvonile sirene, izraelska vojska pa je sporočila, da je zaznala dve novi zaporedni izstrelitvi iranskih raket. Iran se bo na izraelske napade odzval odločno in brez zadržkov, je v sredo izjavil iranski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi.

Slab teden po izraelskem napadu na jedrske in vojaške cilje po Iranu se krepijo čedalje večji strahovi pred širšo vojno, saj je ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval k brezpogojni kapitulaciji, omenil možnost uboja iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in se na izraelsko vojno prizadevanje skliceval z besedo "mi".

Vse to so očitni namigi, da bi se Združene države Amerike lahko vključile v vojno z Iranom na izraelski strani, piše ameriški časnik New York Times. Predsednik Trump se je v torek prav tako sešel s svojo ekipo za nacionalno varnost, kar je podžgalo špekulacije o morebitnem vključevanju ZDA v izraelski napad na Iran, piše Bloomberg.

Izraelski cilji v Iranu – čeprav nekoliko nejasni – so po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja osredotočajo na preprečitev iranskega razvoja jedrskega orožja. Vendar so izraelske obrambne sile izvedle tudi napade na iransko energetsko infrastrukturo in vojaške objekte, kar odpira vprašanje, ali je cilj Izraela tudi sprememba teokratskega režima Islamske republike.

Bloomberg

 

Ne glede na dejanske izraelske cilje v Iranu ostaja eno ključno dejstvo: Izrael brez ameriškega orožja – in tudi neposredne vključitve ZDA v konflikt – ne more izvesti resnejšega uničenja jedrskega programa Islamske republike, saj nima tako močnega orožja, ki bi lahko prodrlo globoko v podzemne prostore. Judovska država prav tako nima flote strateških bombnikov, ki bi s tovrstno oborožitvijo lahko zadeli in uničili iranske pozemne jedrske objekte.

Za neposreden napad na iranske podzemne jedrske objekte bi bile potrebne 30.000-funtne bombe GBU-57/B ameriškega letalstva in i bombniki B-2, ki jih lahko prevažajo, piše britanski časnik Guardian.

Zato se poraja čedalje bolj pereče vprašanje: se bodo ZDA neposredno vključile v konflikt na strani Izraela in ali predsednik Trump v javnosti umetno stopnjuje hujskanje proti Islamski republiki z namenom, da Teheran vnovič spravi za pogajalsko mizo in doseže nov jedrski dogovor, ki bi po meri 47. predsednika?

V kakšnem scenariju se lahko ZDA vključijo v konflikt?

Amerika bi lahko posredovala v primeru naslednjega razvoja dogodkov:

- če se Iran odloči zapreti strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero se steka približno tretjina svetovne dobave zemeljskega plina in četrtina nafte,

- če Iran ali njegova razvejena mreža posredniških militantnih skupin ''osi odpora" napade ameriške cilje po regiji in ali

- če Iran napade zalivske rafinerijske zmogljivosti.

"Spopad lahko preraste v regionalno in globalno vojno, če se Iran odloči zapreti Hormuško ožino in sproži nekaj podobnega, kot je bila vojna tankerjev," poudarja obramboslovec Klemen Grošelj.

V osemdesetih letih med iraško-iransko vojno sta obe strani napadali tankerje druga druge z namenom onesposobitve sovražnikove gospodarske arterije. V vojno so se zaradi precejšnjega vpliva na dobavo in cene nafte vključile tudi ZDA, kar je privedlo tudi do manjših neposrednih spopadov z Iranom.

Bloomberg Mercury

 

Kot opozarja Grošelj, so ZDA na neki točki že vključene v konflikt. "ZDA in tudi nekatere evropske države, kot sta Združeno kraljestvo in Francija, izvajajo logistično podporo Izraelu, Američani pa prestrezajo tudi iranske izstrelke in brezpilotnike. Če bo Iran izvedel asimetrične napade prek svoje 'osi odpora', lahko to sproži incidente v Iraku," pove.

"Dokler bo predsednik Trump poskušal izkoristiti izraelsko agresijo proti Iranu, da bi iransko vodstvo prisilil k predaji, to preprosto ne bo delovalo," je za CNN povedal Ali Vaez iz možganskega trusta Mednarodna krizna skupina.

Če bo Trump želel v vojno, bo moral prepričati kongres. Ameriški zakonodajalci na obeh straneh političnega spektra namreč že želijo omejiti možnost predsednika, da enostransko odredi ameriške napade na Iran, pri čemer poudarjajo, da ima po ustavi pravico razglasiti vojno le kongres, poroča CBS.

"Vojna z Iranom bi bila katastrofa, vrhunec neuspeha desetletij regionalnega pretiravanja ZDA in točno takšna politika, proti kateri se je Trump dolgo boril. ZDA ne bi nič pridobile z bojem proti šibki državi na drugem koncu sveta, ki povzroča težave v svoji regiji, vendar za nas ne pomeni kritične varnostne grožnje. Izgubile pa bi veliko: najbolj tragično je, da bi bila izgubljena življenja ameriških vojakov, skupaj z vsako možnostjo, da bi se rešile iz mučne preteklosti v tej regiji," je v kolumni za New York Times zapisala Rosemary Kelanic, direktorica programa za Bližnji vzhod pri organizaciji Defense Priorities.

Lahko notranji nemiri pokvarijo načrte vojnih jastrebov?

Morebitnemu konfliktu bi zaradi nedavnih izkušenj iz Afganistana in Iraka verjetno nasprotoval velik del ameriške družbe. Zaradi hitrega razvoja razmer med ameriškim prebivalstvom še ni bila izvedena nova javnomnenjska anketa, vendar raziskava, ki jo je Fox News med Američani izvedel leta 2019, ugotavlja, da 53 odstotkov podpira ukrepanje, da se Iranu prepreči razvoj jedrskega orožja, medtem ko temu nasprotuje 30 odstotkov. Anketa sicer ni naslovila vprašanja vojaškega posredovanja proti Teheranu.

Bloomberg Mercury

 

Lanska anketa centra Pew Research je pokazala, da veliko več Američanov vidi Kitajsko (64 odstotkov) in Rusijo (59 odstotkov) kot večjo vojaško grožnjo kot Iran (42 odstotkov).

Lanski podatki so pokazali tudi, da je le 37 odstotkov Američanov menilo, da bi moralo biti omejevanje moči in vpliva Irana "glavna prioriteta". Leta 2020 je le 14 odstotkov Američanov menilo, da je Iran takšna grožnja, da je potrebno takojšnje vojaško ukrepanje, kaže anketa CBS News.

"Vsi, ki navijajo za vojno z Iranom, so zelo hitro pozabili na katastrofe vojne v Iraku in Afganistanu," je za CNN povedal demokratski senator Chris Murphy in spomnil, da so ti konflikti postali breme, ki je na koncu terjalo življenja tisočih Američanov in povzročilo nove upore proti interesom ZDA in našim zaveznikom v regiji.

Kakšno politiko glede Irana zasleduje Trump?

Trumpova politika do Irana je večplastna. Ameriško ljudstvo je 78-letnemu republikancu lanskega novembra na voliščih zaupalo drugi mandat tudi zaradi obljube, da ZDA ne bo vpletel v novo uničujočo bližnjevzhodno vojno, ki so družbo največjega gospodarstva na svetu pretresale od terorističnih napadov 11. septembra 2001.

To je predsednik potrdil tudi med svojo majsko turnejo v Zalivu, ko je napovedal novo geopolitično realnost, v kateri Washington ne bo več krojil podobe Bližnjega vzhoda, temveč bo nanj gledal predvsem iz transakcijskega zornega kota.

"Na koncu so tako imenovani graditelji narodov uničili veliko več narodov, kot so jih zgradili, intervencionisti pa so posegali v zapletene družbe, ki jih sami sploh niso razumeli," je ameriški predsednik izjavil v majskem govoru pred savdskim prestolonaslednikom princem Mohamedom bin Salmanom in prejel bučen aplavz.

Bela hiša

 

Njegove grožnje lahko razumemo kot carine – orodje za pritisk na poti doseganja lastnih ciljev – kar je zagotovo sklenitev novega jedrskega dogovora s Teheranom, za katerega si je aprila postavil 60-dnevni rok. Ker so pogajanja zašla v slepo ulico – ZDA so zahtevale popolno odpoved bogatenja urana v Iranu, medtem ko je Teheran vztrajal pri ohranitvi civilnega programa –, se je opogumil izraelski premier Netanjahu in začel napadati iranske jedrske objekte, ki jih Izrael razume kot "grožnjo lastnemu obstoju".

"Izrael je nemara presodil, da bo Trump zaradi iranske nepopustljivosti bolj dovzeten za 'argument', da je Iran treba z vojaško akcijo 'spodbuditi' k sprejemu ameriške zahteve. Netanjahu se zaveda, da Trump ves čas močno prepričuje tudi proizraelski elementi znotraj administracije," je v komentarju zapisal poznavalec regije Primož Šterbenc.

Prav tako je ameriški predsednik obkrožen s tako imenovanimi iranskimi jastrebi republikanske stranke, nekakšnim prežitkom neokonservativne dobe ameriške zunanje politike, ki so jo zaznamovale številne intervencionistične vojne po svetu.

Morebitna vojna z Iranom bi morda lahko celo sprožila "državljansko vojno" znotraj republikanske stranke, saj na eni strani politiki, kot je senator Lindsey Graham, eden najglasnejših vojnih jastrebov v republikanski stranki, Trumpa osebno pozivajo, naj se vključi v vojno, na drugi strani pa pripadniki gibanja MAGA z bolj izolacionističnim nazorom poudarjajo, da izraelsko-iranska vojna "ni naša vojna".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar