Katja Božič, MF: Kaj zares prinašajo novi davčni predlogi?

Vlada je sprejela izhodišča za spremembe davčne zakonodaje, ki so po besedah premiera Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča namenjene spodbujanju konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva.

O  prvih ukrepih prvega paketa sprememb davčne zakonodaje, ki jih predlaga vlada, smo govorili z državno sekretarko ministrstva za finance Katjo Božič.

Vlada je sprejela izhodišča davčnih sprememb, gospodarstvo je do predloga kritično, pričakovali bolj celovito reformo, predvsem razbremenitev stroškov dela. Kako jim odgovarjate?

Gre za prvi paket predlogov sprememb davčne zakonodaje v smeri postopne poti k celoviti reformi, celoviti prenovi davčnega sistema. Že v tem prvem paketu davčnih sprememb so nekateri ukrepi, ki pomenijo razbremenitev nekaterih vrst dohodkov za nekatere vrste zaposlenih.

Namen prvega paketa sprememb je predvsem podpreti dejavnosti z nadpovprečno dodano vrednostjo, povečati privlačnost poslovnega okolja za ključne kadre, ki lahko predstavljajo nadpovprečno dodano vrednost. Vse to s ciljem, da se podpre prestrukturiranje gospodarstva iz dejavnosti z manjšo ali podpovprečno dodano vrednostjo v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Na ta način vlada podpira celovita prizadevanja v smeri zmanjševanja razvojnega zaostanka gospodarstva za inovacijskimi voditeljicami.  

Ko smo ravno pri tem, kakšne konkretne učinke pričakujete od davkov za privabljanje talentov in kdaj jih pričakujete? Kako odgovarjate mladim v Sloveniji, ki pa tovrstnih olajšav ne bodo deležni in bodo morda premišljevali o odhodu drugam?

Ukrep, ki naslavlja privabljanje ključnih kadrov iz tujine, je predvsem odziv na dejstvo, da se v glavnini gospodarskih dejavnosti v Sloveniji soočamo s težavo pomanjkanja delovne sile, predvsem ključnih kadrov, kadrov s posebnimi znanji in izkušnjami, ter da se morajo podjetja, ki te kadre potrebujejo zanje boriti na globalnem trgu.

Na globalnem trgu so nekatere države že predstavile ugodnejše davčne sheme za privabljanje tovrstnih kadrov, ker se pomanjkanjem kvalificirane delovne sile srečuje večina držav. S tem ukrepom smo želeli predvsem podpreti prizadevanja slovenskega gospodarstva in družb, ki se morda odločajo za to, da bi svoj sedež preselila v Slovenijo, da olajšamo pridobivanje kadrov, potrebnih za njihove dejavnosti.

Ob tem se pojavljajo tudi očitki o neustavnosti predloga, med njimi predvsem tudi zaradi starosti 40 let, ki je osebna okoliščina, na katero posameznik ne more vplivati. Kako odgovarjate na te očitke?

Ukrep je namenjen predvsem privabljanju mladih, ker želimo v bistvu privabiti čim več teh ljudi, da pridejo delit svoje znanje in izkušnje v Slovenijo in da morda v Sloveniji potem tudi ostanejo.

Glede očitkov o domnevni morebitni neustavnosti ukrepa pa pojasnjujem, da so lahko odstopanja od ustavno zagotovljenega načela enakosti pred zakonom dopustna, če se s takim ukrepom zasledujejo specifične cilje.

Kot sem že poudarila, ta ukrep naslavlja omejen kadrovski bazen oziroma v določenih delih že kar precej izpraznjen kadrovski bazen v Sloveniji, ki ima seveda za posledico razmišljanja družb o selitvi sedežev v davčno oziroma poslovno ugodnejše okolje.

Vlada med drugim znižuje zgornjo mejo za normirance. Strokovnjaki so pri tem kritični do pogostih sprememb pravil na tem področju, ker - kot menijo - prinašajo negotovost v poslovno okolje in so tudi nepotrebni. Nekateri tudi opozarjajo, da bo več dela na črno. Kako boste delovali, da se to ne bi zgodilo?

Ukrep normirancev pomeni pavšalno obdavčitev. Namenjen je v predvsem tistim, ki imajo manjše obsege dejavnosti in administrativni razbremenitvi teh posameznikov. Namen tega ukrepa ni ponujanje ugodnejšega načina pridobivanja dohodkov.

Ker pa obstoječi sistem normirancev, zaradi številnih preteklih sprememb, ima za posledico naraščanje števila le-teh, to ustvarja pomembne distorzije na trgu dela, predstavlja tudi v določenih primerih nelojalno konkurenco klasičnim oblikam zaposlitev. Zato smo želeli s tem predlogom sprememb predvsem približati sistem osnovnemu cilju, torej poenostavljenemu sistemu obračunavanja in vodenja poslovnih evidenc za manjše davčne zavezance.

Nekako je mogoče razumeti, da tukaj poskušate omejiti tiste, ki zaslužijo največ na ta račun. Konkretno bi lahko rekli, da gre za zdravnike, profesorje ali računalničarje, na primer?

V bistvu je osnovni namen omejiti sistem na tiste, ki jim je namenjen. Omejiti tveganja, ki jih obstoječi sistem prinaša z vidika distorzije na trgu delovne sile, nelojalne konkurence, klasičnim oblikam zaposlitve.

Pomembno je izpostaviti, da v določenem delu je ta sistem celo ugodnejši, čeprav gre za izboljšave v delu, ki se nanaša na polne normirance, kjer se za dohodke v dohodkovnem razredu med 50 in 60 tisoč evri dviguje delež normiranih odhodkov na 80 iz obstoječih 40 tisoč. Tako da za tiste, ki jim je sistem namenjen, se nič ne spreminja oziroma se sistem izboljšuje.

Davka na premoženje in nepremičnine sta nekako najbolj pereči temi, vsaj v javnosti, a v tem paketu se jih še niste lotili. Ali imate že kakršne koli obrise mejnih vrednosti, da ne rečem ravno definicije presežnega premoženja, ki so nujne, ampak vemo, da jih še ni.

Razprave o morebitni dodatni obdavčitvi premoženja so seveda aktualne, so na mizi že dlje časa, bolj intenzivno pa jih nameravamo nasloviti v preostanku letošnjega leta. Kar koli drugega na to temo je v tem trenutku preuranjeno.

Glede na to, da je vlada zdaj že v drugi polovici mandata, se vam zdi realno, da bo ta dva ukrepa, ki sta precej nepriljubljena, izpeljala tik pred volitvami?

V tem trenutku tega ne morem komentirati, ker je odvisno od razprav, analiz in predlogov, ki bodo na mizi v nadaljevanju leta.

Če samo še pogledava konkretne ugodnosti za start upe. Kako konkretno bo urejeno področje nagrajevanja z delnicami in lastniškimi deleži, kar se prav tako predlagate?

Ta ukrep je nastal v številnih razgovorih s predstavniki start up ekosistemov v Sloveniji in z njim smo želeli nasloviti ključne pomanjkljivosti ali slabosti, ki jih naša zagonska podjetja prepoznavajo v poslovnem okolju.

Z njim prestavljamo trenutek obdavčitve na trenutek prodaje deležev, ko zaposleni tudi realizira likvidnost in lahko davke in prispevke tudi plača. Tudi osnovo za obračun davkov in prispevkov vežemo na vrednost deleža v trenutku prodaje, kar pomeni, da v primeru, da bi bila vrednost manjša od pridobitve ali celo enaka nič, se temu ustrezno znižata davčna stopnja in znesek prispevkov.

Na novinarski konferenci ste omenili, da bo davek na sladke pijače prizadel del gospodarstva. Ste bili v stiku s podjetji, ki jih bo to najbolj prizadelo in kaj pravijo?

Ta predlog je bil oblikovan kot kompromisni predlog v okviru medresorske delovne skupine, v kateri so sodelovali tudi predstavniki gospodarstva, ministrstva za gospodarstvo, ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za zdravje.

Gre za kompromis med cilji na področju zagotavljanja javnega zdravja, kjer seveda obstajajo pozivi k oblikovanju celovitega ukrepa, ki bi naslovil zmanjšanje uporabe zdravju škodljivih vrst hrane in pijač, predvsem med otroki in mladostniki.

Po drugi strani pa seveda vsaka dodatna obdavčitev, ki je v tem primeru samo eden od podpornih ukrepov vsem ostalim politikam, predstavlja dodatno breme za gospodarstvo. In ta kompromis je bil oblikovan v želji, da je to dodatno breme čim manjše. 

Celoten pogovor poslušajte v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar