Fiskalni svet opozarja: Javna poraba še naprej hitro raste

Javnofinančne razmere so se v prvi polovici leta 2026 še naprej slabšale, piše Fiskalni svet. Primanjkljaja sektorja države je v prvem trimesečju znašal 3,5 odstotka BDP, kart je 0,6 odstotne točke več kot v istem obdobju lani. Podobnega je dosegel tudi v drugem trimesečju. Za leto 2026 pričakujejo primanjkljaj okoli treh odstotkov. Bruto domačega proizvoda (BDP). Poudarjajo, da Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ''povečuje tveganja, da bi bil primanjkljaj še večji od trenutnih projekcij.''

Glavna težava večanja javnofinančnega primanjkljaja je visoka in široka strukturna rast ravne porabe. Krivdo za to pripisujejo spremembam plačnega sistema in zakonsko pogojenih rednih usklajevanj pravic.

Državni proračun je v prvi polovici leta ustvaril primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov. To je za približno polovico več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 0,8 milijarde evrov. Država je že v šestih mesecih porabila več kot polovico za letos načrtovanega primanjkljaja v višini 2,1 milijarde evrov. Dodajajo, da se proračunski primanjkljaj običajno povečuje v drugi polovici leta. Zato obstaja tveganje, da bo rezultat ob koncu leta še slabši od trenutno predvidenega, opozarja Fiskalni svet.

Prihodki zrasli zaradi višjih socialnih prispevkov

Prihodki so bili večji za 8,7 odstotka, kar je za okoli eno odstotno točko več kot v enakem obdobju lani. Rast je bila v največji meri posledica višjih socialnih prispevkov, tudi zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV). Rast izdatkov se je nekoliko upočasnila na 9,9 odstotka. K njej največ prispeva nadaljevanje visoke rasti socialnih nadomestil, sredstev za zaposlene in investicij.

Bruto dolg država je konec prvega četrtletja medletno upadel za pet odstotnih točk na 64,8 odstotka BDP. Glavni razlog za znižanje deleža je prilagoditev stanja in tokov.

Odhodki še naprej divjajo zaradi rasti stroškov dela v javnem sektorju

Na odhodkovni strani rast ostaja zelo visoka in je v prvi polovici leta znašala 12,3 odstotka. Pomemben del povečanja predstavljajo transferi v proračunske sklade. Ključni razlog so višji stroški dela v javnem sektorju zaradi uskladitve plač z inflacijo, višjih regresov in nadaljnjega izvajanja plačne reforme.

Obenem so se povečali tudi transferi gospodinjstvom, sredstva za zdravstveno blagajno, izdatki za blago in storitve ter investicije. Investicijska poraba je bila medletno višja za več kot petino, pri čemer država največ vlaga v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo, čeprav realizacija še vedno zaostaja za načrti iz proračuna.