Širitev EU na Zahodni Balkan: Od praznih obljub do konkretnih dejanj. Kdo bo naslednji?

"S Črno goro napredujemo. Če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je pred dobrim tednom dni na Blejskem strateškem forumu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos in glede Albanije omenila možnost pridružitve leta 2029.

To sledi tako imenovani blejski zavezi, ko je pred dvema letoma takratni predsednik Evropskega sveta Charles Michel na Bledu podal zavezo, da bodo morale biti evropske in balkanske države pripravljene na širitev do leta 2030.

V trenutnem bobnu širitve – za članstvo v EU se poteguje kar deset držav – sta najbolj 'vroči' državi Črna gora in Albanija, ki bi se lahko, po besedah komisarke Kos, Uniji pridružile še pred famoznim letom 2030.

Trenutno se Evropski uniji želi pridružiti deset držav: Ukrajina, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Moldavija, Srbija, Gruzija, Albanija, Kosovo in Turčija.

Pristop EU do Zahodnega Balkana je v zadnjem desetletju deležen številnih kritik. Možganski trust Carnegie ga opiše kot 'preračunljiv pragmatizem', s čimer Bruselj daje prednost stabilnosti regije, da bi preprečil večje nemire na celini, hkrati pa v procesu kandidatke za članstvo zadržuje v preddverju bloka. Inštitut je kritičen do Bruslja, ki se, namesto da bi spodbujal resnične reforme, odloča za partnerstva s samodržnimi voditelji v imenu kratkoročne stabilnosti.

A vsaj na prvi pogled je bilo vzdušje na letošnjem forumu na Bledu drugačno, pri pridružitvi Podgorice in Tirane pa je prisoten zagon.

Kako verjetno je, da bomo v EU v naslednjih petih letih dobili 28. članico? Ali gre pri širitvi v Črno goro le za taktiko ohranjanja ugleda Unije, saj je majhna zahodnobalkanska država zaradi majhnega števila prebivalstva in velikosti ter razmeroma dobrega gospodarstva precej 'varna možnost'?

Kako pa je z zdaj že pozabljenimi državami, kot je Turčija, ki je prošnjo za polnopravno članstvo v predhodnici EU, Evropski gospodarski skupnosti (EGS), vložila že leta 1987? Kako je s Srbijo, BiH in slonom v sobi - Ukrajino?

Črna gora: najbolj verjetna kandidatka

"Teoretično je mogoče, da Črna gora v naslednjih letih zaključi tehnični del pogajanj, ki zadevajo poglavja, pravni red in implementacijo," je povedal mednarodni politolog Faris Kočan. "Dejansko je najdlje v procesu in pogosto opisana kot 'lokomotiva', četudi so prisotni nekateri zadržki, kot so notranje napetosti glede identitete in cerkve ter gledanje v Moskvo in Beograd."

Kočan poudari, da "zaključek tehničnih pogajanj ne pomeni članstva". "Potreben je še politični konsenz držav članic, ratifikacije in dokaz trajnostnih reform v praksi. Signal iz Bruslja glede leta 2028 obstaja, vprašanje pa je, kaj se bo do takrat vse še zgodilo – predvsem je to vprašanje Rusije in Ukrajine," izpostavi.

 

Bloomberg

 

 

Če bi Črni gori omogočili hitro pridružitev med trenutnim politično-institucionalnim ciklom, bi to lahko povrnilo verodostojnost perspektive članstva, ki je ponujena Zahodnemu Balkanu, dodatno spodbudilo reforme v Ukrajini in Moldaviji ter dokazalo, da se je EU sposobna učinkovito odzvati na tektonske geopolitične premike, ki jih je sprožila ruska vojna v Ukrajini, je zapisano v analizi Evropskega centra za politiko.

Prav ta vidik številni komentatorji izpostavljajo kot 'nujni korak', da preostale države, željne pridružitve bloku, ne izgubijo upanja. Črna gora bi kot 28. članica Unije postavila precedens za vse morebitne poznejše vstope, pa tudi za prihodnost širitvene politike.

Mnenje potrjujejo tudi številke, saj je Podgorica najnaprednejša kandidatka v pogajalskem procesu, pri čemer je zaključila šest od 33 poglavij pravnega reda EU. Dobro ji gre tudi na gospodarskem področju, saj je črnogorski BDP na prebivalca leta 2024 znašal 12.940 dolarjev – hrvaški BDP na prebivalca je leta 2013, ko se je Zagreb pridružil EU, znašal 14.130 dolarjev.

Ali je torej Črna gora varna izbira za EU? Politolog Kočan pritrjuje. "Črna gora je manj tvegana kot druge države, je majhna, ima morje, kar je pomembno za EU, je članica zveze Nato, ima evro, pri njeni pridružitvi pa bi bili oportunitetni stroški majhni. EU dejansko potrebuje Črno goro, da lahko sploh še trdi, da proces evropske integracije in širitvena politika kot taka obstajata," pove in doda: "To ima lahko realne procesne učinke."

Albanija: ''Vzemite nas in prinesli vam bomo nekaj zabave''

Kot druga plat kovanca blejske zaveze se pojavlja črnogorska južna soseda Albanija. Komisarka Kos je albanskega premierja Edija Ramo na BSF izpostavila kot dober primer voditelja v procesu širitve, ta pa je priznal, da jim na poti širitve ni vse všeč. "Vzemite nas in prinesli vam bomo nekaj zabave in optimizma," je v šali na vrhu slovenske diplomacije povedal premier Rama.

Zabavo in optimizem na stran, kako realna je albanska pridružitev bloka do konca desetletja? Albanija je za članstvo v EU zaprosila aprila 2009, od junija 2014 pa je uradna kandidatka za pristop. Pristopna pogajanja so v teku.

V nasprotju s Črno goro, ki se pogaja o 33 poglavjih, ima Albanija z institucijami EU trenutno odprta pogajanja o 16 poglavjih. Pomembna je tudi notranjepolitična nota, saj je Socialistična stranka Rame letošnjega maja zmagala na parlamentarnih volitvah, kjer je obljubljala članstvo v EU do leta 2030.

 

Beta/Dimitrije Goll

 

 

Pomemben je tudi geopolitični trenutek, saj Albanija velja za zanesljivo prozahodno varnostno sidro v nihajni regiji. V nasprotju s Kosovom, ki ga pet držav članic EU še vedno ne priznava, in Severno Makedonijo, ki jo Bolgarija blokira zaradi zgodovinskih sporov, se Albanija na svoji poti pristopa k EU ne sooča z dvostranskimi ovirami.

Kot glavni dejavnik albanskega napredka v pogajanjih možganski trust Atlantic Council izpostavlja obsežne reforme v pravosodnem sektorju, ki jih sponzorirata tako EU kot tudi ZDA. V skoraj desetletju je Albanija prenovila svoje pravosodne institucije in ustanovila nove organe, in čeprav je korupcija še vedno visoka, so reformirane institucije pretresle kulturo nekaznovanosti, ki je pestila državo od padca komunizma.

Severna Makedonija: od zglednega primera do blokade

Čeprav je trenutna pozornost širitve namenjena Črni gori in Albaniji, je v soseščini še ena država, ki je verjetno naredila več kot katerakoli druga, da bi postala članica EU. To je Severna Makedonija, katere predstavniki na pomembnejših debatah foruma v Bledu niso sodelovali.

EU sicer ni pozabila na Severno Makedonijo, saj je državo maja letos obiskala vodja diplomacije bloka Kaja Kallas in izrazila močno podporo Severni Makedoniji na njeni poti do polnopravnega članstva v bloku. "Severna Makedonija pripada Evropski uniji," je dejala med obiskom Skopja.

Kje je Skopje na trenutni vijugasti poti do rumenih evropskih zvezd? Severna Makedonija je denimo uradno kandidaturo za članstvo v bloku podala že leta 2005, skupaj s Hrvaško, ki se je Uniji pridružila leta 2013.

 

Bloomberg Finance LP

 

Severna Makedonija je zaradi dvostranskih sporov z državama članicama EU Grčijo in Bolgarijo še vedno tarča veta na članstvo. Potem ko je leta 2018 s podpisom Prespanskega sporazuma rešila desetletja trajajoči zastoj z Grčijo – s čimer se je leta 2019 celo preimenovala –, je bila prošnja za članstvo ponovno pogojena z nadaljnjimi zahtevami, tokrat s strani Bolgarije.

Država se je tudi v celoti uskladila s skupno zunanjo in varnostno politiko EU ter predložila program reform za načrt rasti. Vendar pa njen napredek k članstvu v EU še vedno ovira instrumentalizacija pristopnega procesa držav članic.

"Severna Makedonija je študija primera za celotno regijo, zakaj se ne splača vlagati v napore," je ciničen politolog Kočan, ki omeni makedonsko zamenjavo imena, proces reform in nato bolgarsko blokado, ki je sledila. "Pri Črni gori gre za kombinacijo spremenjenih geopolitičnih razmer, predvsem na relaciji vojne v Ukrajini, in reševanje ugleda," pove.

Na enem izmed panelov BSF je o severnomakedonskih aspiracijah govoril tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je bil kritičen zaradi blokad na področju dvostranskih vprašanj. "Veliko stvari je etično nesprejemljivih. Mislim, da bi morali poiskati skupno strategijo, kako se temu izogniti," je dodal in omenil dvom, da bo v EU doseženo soglasje.

Srbija: pomanjkanje volje

Srbija, natančneje srbsko ljudstvo, kaže najnižjo stopnjo podpore vstopa v EU med vsemi državami zahodnobalkanske regije, ta trenutno znaša 33 odstotkov. Srbija je zaprosila za članstvo v EU decembra 2009 in status kandidatke dobila marca 2012. Pristopna pogajanja med EU in Srbijo so se začela januarja 2014 in doslej je bilo odprtih 22 od 35 pogajalskih poglavij.

A na srbski poti do EU je še veliko za postoriti. Kot ovire so se doslej izkazale slabo regionalno sodelovanje, dobrososedski odnosi in spoštovanje mednarodnih obveznosti. Prav pomanjkanje sodelovanja Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo je leta 2006 povzročilo zastoj pogajanj.
 

Bloomberg

 

 

Nekatere države članice EU skrbijo tudi dobri odnosi Beograda z Moskvo, pri čemer je Srbija doslej zavrnila sprejetje kakršnihkoli sankcij proti Rusiji. Srbija zaradi zgodovinskih razlogov prav tako ni naklonjena zvezi Nato.

V nekaterih krogih EU obstaja tudi skrb zaradi kitajskega vpliva, pri čemer je vpliv večinoma ekonomski. Srbija pa se zdi bolj zainteresirana za večvektorski pristop k zunanji politiki in se nikoli ne povezuje z nobeno posamezno državo.

BiH: še brez pristopnih pogajanj

Bosna in Hercegovina je za članstvo v EU zaprosila februarja 2016, status kandidatke pa ji je bil podeljen decembra 2022. Ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo, lahko Bosna in Hercegovina začne pristopna pogajanja, je zapisano na spletni strani Evropske komisije.

BiH tako kot Gruzija z Brusljem še ni začela pristopnih pogajanj. Napredek v procesu zavira predvsem notranja delitev med tremi glavnimi etničnimi skupinami, ki jo poglablja precej zapletena politična struktura, ustoličena z Daytonskim sporazumom ob koncu jugoslovanskih vojn leta 1995, ki je, po mnenju opazovalcev, prinesel mir, vendar ne blaginje. Vsakršna velika odločitev, kot bi bila pridružitev Uniji, potrebuje soglasje vseh treh glavnih etničnih skupin – Bošnjakov, Srbov in Hrvatov.

Hrvaški premier Plenković je aprila v intervjuju za Euronews povedal: "Kot Hrvaška bi zelo radi videli, da bi BiH kot naša neposredna soseda, država, v kateri so Hrvati sestavni del in imajo enake pravice kot Bošnjaki in Srbi, sledila dinamiki, ki jo imajo druge države v regiji."

 

Milorad Dodik (Srna)

 

 

Plenković je izpostavil predvsem grožnjo potencialne nestabilnosti, ki izhaja iz teženj po odcepitvi Republike Srbske, in opozoril, da bi zamude pri integraciji v EU lahko omogočile drugim svetovnim silam, da razširijo svoj vpliv v regiji.

BiH je namreč razdeljena na dve entiteti oziroma glavni upravni enoti: Federacijo Bosne in Hercegovine (FBIH) z bošnjaško-hrvaško večino in Republiko Srbsko (RS), v kateri prevladujejo Srbi, s krovno vlado na državni ravni v Sarajevu.

Regionalni parlament Republike Srbske je decembra lani srbskim predstavnikom v državnih institucijah denimo naročil, naj ovirajo odločanje in reforme, ki so potrebne za vključitev v EU.

Ukrajina in Moldavija: daleč od Bruslja

Ostajajo še nekatere druge države, predvsem Ukrajina in Moldavija, pa tudi BiH, Kosovo, Gruzija in Turčija. Slon v sobi med temi državami je zaradi očitnih razlogov predvsem Ukrajina, ki je 28. februarja 2022, štiri dni po ruski invaziji, zaprosila za članstvo v Uniji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je takrat zahteval takojšen sprejem v skladu z "novim posebnim postopkom", pri čemer so predsedniki osmih držav EU pozvali k pospešenemu pristopnemu procesu.

Poleg Ukrajine je za članstvo zaprosila tudi Moldavija, od takrat pa sta državi v pogajalski vrsti 'v paru'. Obe sta namreč status kandidatke za članstvo v EU dobili hkrati oziroma poleti istega leta, konec leta 2023 pa so države članice EU obema sporočile, da se lahko začnejo pristopni pogovori.

A obenem je treba opozoriti, da se pogovori z nobeno od njiju še niso začeli, kar je povezano predvsem z Madžarsko, ki blokira celoten proces z Ukrajino zaradi tega, kar Budimpešta vidi kot diskriminacijo Kijeva do madžarske manjšine v Ukrajini. Vlada Viktorja Orbana je na začetku leta izvedla celo posvetovalni referendum, na katerem je bilo 95 odstotkov vprašanih proti članstvu Ukrajine v EU.

Vendar Madžarska ni edina država članica, ki jo skrbi pridružitev Ukrajine. Številne evropske prestolnice namreč izražajo zaskrbljenost glede socialnih in gospodarskih posledic vstopa Ukrajine v Evropsko unijo, predvsem na področju kmetijstva.

 

Bloomberg Mercury

 

 

Številni kmetje v EU Ukrajino dojemajo kot grožnjo, saj je vzhodnoevropska država ena največjih svetovnih izvoznic žita s kmetijskimi zemljišči v velikosti Italije. To bi bil tudi velik strošek za proračun EU, saj skupna kmetijska politika bloka zajema približno tretjino proračuna in pomembno prispeva k dohodkom kmetij po vsej EU. Strah obstaja, da bi ukrajinski kmetje takoj po vstopu prejeli velike subvencije, s čimer bi preusmerili sredstva iz obstoječih držav članic.

Turčija: 38-letni proces

Poleg teh vzhodnoevropskih držav je tu tudi Turčija, ki je dober del zadnjega desetletja v zamrznjenem stanju pogajanj. To je sprožil Bruselj leta 2018, pri čemer je kot poglaviten razlog navedel demokratično nazadovanje v tej državi.

A vsaj retorično ostaja pridružitvena zaveza obeh strani, komisarka Kos pa se je julija v Carigradu tudi srečala s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom. Oba sta vnovič potrdila pomen statusa kandidatke za članstvo v EU za Turčijo in njeno konstruktivno vlogo pri spodbujanju stabilnosti in blaginje v širši regiji.

"Trenutna smer procesa pridružitve Turčije k EU je v veliki meri posledica neuspehov tako Ankare kot tudi Bruslja," je povedal nekdanji turški diplomat in sodelavec pri možganskem trustu Carnegie Alper Coşkun. "Menim, da je krivda skupna, in to je pomembno prepoznati."

Coşkun, ki je nekoč služil kot turški veleposlanik v Azerbajdžanu, je bil kritičen, da se je na Blejskem strateškem forumu razpravljalo o pridružitvi Ukrajine in držav Zahodnega Balkana, Turčije pa se ni niti omenjalo. "EU mora biti zvesta svojim zavezam, kar pomeni, da mora odpreti pogajalske procese. Če se proces ne bo odvijal, je to strateški neuspeh in tudi izguba strateškega interesa za obe strani, tako EU kot Turčijo."

V trenutne kalkulacije Bruslja moramo všteti še trenutni geopolitični zeitgeist, saj se je Ankara v luči letošnjega rahljanja zgodovinskega čezatlantskega zavezništva med Washingtonom in staro celino s svojimi vojaškimi zmogljivostmi in spodobno obrambno industrijo uveljavila kot mogočna partnerica negotove Evrope, željne stabilnih zaveznikov.

V Evropi kljub dodatni konsolidaciji moči doma letos narašča profil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, saj ima njegova država drugo najštevilčnejšo vojsko v zvezi Nato, leži na nevralgični točki med Evropo in Bližnjim vzhodom, izkazala se je za zanesljivo zaveznico, odkar je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, trenutno pa ima velik vpliv tudi na novo sirsko administracijo.

 

Bloomberg

 

 

Ob krepitev zanimanja evropskih prestolnic za Turčijo se je obregnil tudi zunanji minister Fidan, ki se je cinično pošalil, da so Evropejci zdaj "ponovno odkrili obstoj Turčije".

Za članstvo v EU se potegujeta tudi Kosovo in Gruzija, pri čemer se njunih kandidatur zaradi takšnih ali drugačnih razlogov za zdaj še ne izpostavlja. V Uniji je trenutno govora še o pridružitvi Islandije, ki naj bi o tem odločala na referendumu do leta 2027.

 

 

Kako naklonjeni so širitvi Evropejci?

Nedavna raziskava Eurobarometra, objavljena 2. septembra, kaže, da 56 odstotkov državljanov EU podpira nadaljnjo širitev bloka. Podpora je še zlasti velika med mladimi: približno dve tretjini anketirancev, starih od 15 do 39 let, meni, da bi se morale trenutne kandidatke pridružiti EU, ko bodo izpolnile pogoje.

Države z najvišjo stopnjo podpore širitvi EU so iz severne Evrope: Švedska (79 odstotkov), Danska (75 odstotkov) in Litva (74 odstotkov), medtem ko se s širitvijo najmanj strinjajo državljani Češke, Francije (obe po 43 odstotkov) in Avstrije (45 odstotkov). Državljani EU so glede na trenutne razmere najbolj naklonjeni pridružitvi Ukrajine, ki glede na raziskavobeleži 52-odstotno podporo.

Na brifingu pred strateškim forumom na Bledu so na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve izpostavili strah, da ideja širitve med nekaterimi jedrnimi državami članicami ni več tako priljubljena.

Politolog Kočan je dejal, da Francija trenutno "ni več tako evroskeptična glede širitve EU", kar je po njegovem mnenju "posledica potenciala voditeljstva Emmanuela Macrona, ki je tako rekoč prevzel žezlo od nemške kanclerke Angele Merkel".

"A v Franciji bodo predsedniške volitve leta 2027, zato bomo videli, kako se bo to odrazilo v tradicionalni francoski zunanjepolitični drži, ki je evroskeptična. Nemčija je v tem primeru zagovornica širitve, tako da bo tu veliko lažje," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar