So za visoke cene na hrvaški obali 'krivi' turisti, ki najemajo apartmaje?

Smo sredi vrhunca turistične sezone. Julij in avgust sta ključna meseca za oceno, kako uspešno bo to turistično leto na Hrvaškem in kakšna bo rast BDP letos. Nobeno gospodarstvo države v Evropi, morda niti na svetu, ni tako vezano na samo dva meseca v letu kot hrvaško.

Čez nekaj mesecev bodo prvi rezultati analiz te sezone okvirno pokazali, kako uspešna je bila: preštevanje prihodov, prenočitev, števila in zneskov računov, cen, zaposlenih, davčnih prihodov itd. Ob vsem tem se pogosto pozablja, da nobena gospodarska dejavnost ne ustvarja samo pozitivnih učinkov in da je treba upoštevati tudi negativne učinke in stroške, ki se pogosto spregledajo.

Sicer se sporadično omenjajo tudi negativni učinki turizma na Hrvaškem, kot so preobremenitev infrastrukture, "divja" gradnja, rast cen nepremičnin, uničevanje obale in podobno.

Največji negativni učinek pa je vseeno rast cen, ki je najbolj izrazita v predsezoni in sezoni. Po izteku sezone se cene znižajo zaradi odhoda turistov in s tem manjše porabe, vendar se po izkušnjah prebivalcev turističnih mest nikoli ne vrnejo popolnoma na stare ravni.

To je verjetno največji skriti strošek turizma na Hrvaškem.

Višje cene v obalnih županijah

Razumljivo je, da cene storitev rastejo s prihodom velikega števila turistov, ki bodo več porabljali, še zlasti v restavracijah in hotelih. To ni tako velika ovira za domače prebivalstvo, ker gre večinoma za luksuzne storitve, ki se pogosto lahko odložijo za nekaj mesecev, do konca sezone ali upada cen.

Vendar je na Hrvaškem drugače, saj je njena posebnost, da v turizmu prevladujejo zasebne nastanitve.

Velik delež turistov, ki prenočujejo v apartmajih, ima drugačne potrošniške navade kot hotelski gostje. V večini držav so v ospredju hotelske nastanitve, zato turisti manj zapravljajo v trgovini na drobno, sploh za nakup hrane. Turisti, ki prenočujejo v hotelih, kupujejo manj hrane v drobnoprodaji kot turisti, ki prenočujejo v apartmajih. Hoteli hrano in pijačo namreč kupujejo na debelo.

Poraba turistov krepi splošno porabo, to pa je glavna spodbuda za trgovce, da lahko povišajo cene. Ta poraba se usmerja v hotele, trgovine s spominki, restavracije, taksije, različne storitve in trgovine.

 

Do pred kratkim ni bilo ustreznih orodij za merjenje vpliva turizma na rast cen. Podatki državnega zavoda za statistiko (DZS) so bili objavljeni za celotno državo, zato jih ni bilo mogoče razčleniti tako, da bi videli, v kateri županiji, mestu, občini ali regiji so se cene najbolj zvišale.

To se je spremenilo 15. maja letos, ko je kot ukrep neposrednega nadzora cen v prodaji na drobno začela veljati vladna odločitev o objavi cenikov in navajanju dodatne cene. Z njo je vsem trgovcem naložila obveznost, da pri določenih kategorijah izdelkov poleg redne cene navedejo tudi tako imenovano jedrno ali sidrno ceno, torej ceno, ki so jo uporabljali 2. maja 2025. Obveznost velja za letake, plakate, digitalne oblike oglaševanja in za spletne strani.

To je močno olajšalo primerjave cen med trgovskimi verigami, mesti, regijami in skozi čas. Kmalu so nastale aplikacije, ki poenostavljajo spremljanje teh podatkov za kupce, kar je omogočilo preglednejši vpogled v maloprodajne cene in hkrati zagotovilo vir podatkov, ki jih je mogoče obdelovati in analizirati.

Marina Tkalec in Ivan Žilić z Ekonomskega inštituta v Zagrebu (EIZG) sta na podlagi podatkov o cenah 24.769 izdelkov izračunala razlike v cenah med županijami glede na cene v siško-moslavški županiji, ki je najcenejša na Hrvaškem. Pokazalo se je, da obstajajo razlike, ki jih ni mogoče pojasniti z različnimi ravnmi plač, in glede na lokacijo županij z najvišjimi cenami je jasno, da gre za vpliv turizma.

Čeprav je povprečna plača v Zagrebu najvišja na Hrvaškem, je po cenah šele šesti med županijami (Zagreb ima status županije). Višje cene imajo splitsko-dalmatinska, šibeniško-kninska, istrska, dubrovniško-neretvanska in zadrska županija. Podatki se nanašajo na 15. maj, torej pred sezono. V vseh županijah, ki so imele višje cene od Zagreba, je bila v prvem četrtletju letos povprečna neto plača za približno 300 evrov nižja kot v Zagrebu.

Veliko večja rast cen na obali kot na celini

Še boljši dokaz vpliva turizma na cene se kaže v podatkih, ki so obdelani na spletni strani usporedicijene.info. Povsem jasno je, da so od 29. maja cene veliko bolj rasle v obalnih mestih in krajih kot v preostalih mestih. Podatki so prevzeti s strani 8. julija.

Povprečna rast cen v 222 mestih in krajih na Hrvaškem je znašala 2,65 odstotka. Vendar obstajajo pomembne regionalne razlike.

V obalnih krajih, kjer je turizem glavna dejavnost, je rast od pet do 11 odstotkov. Po drugi strani je v veliki večini celinskih mest in krajev rast znašala manj kot tri odstotke.

Rekorderji so Baška (+11,19 odstotka), Žminj (+10,55 odstotka), Tribunj (+10,49 odstotka), Novalja (+10,41 odstotka) in Kali (+10,33 odstotka). To so turistični kraji, v katerih je večina turistov apartmajskih gostov. Na primer, Baška ima 647,9 turistične postelje na 100 prebivalcev.

Dodatni dokaz, da gre za učinek turizma, so mesta v turističnih županijah, ki niso ob obali, kot so Sinj, Dugopolje in Imotski. V teh je rast cen enaka kot v celinskih mestih in ne kot v mestih iz istih županij, ki so na obali.

Vpliv turizma na rast cen

Dokazov, ki potrjujejo, da turizem, predvsem nastanitve v apartmajih, vodi do rasti cen, ne gre razumeti kot zagovarjanje zatiranja turizma. Njegov neto učinek na življenjski standard državljanov in celotno gospodarstvo Hrvaške je nedvomno pozitiven. Poraba turistov ustvarja delovna mesta, povečuje lokalne proračunske prihodke, spodbuja malo podjetništvo in dopolnjuje proračune gospodinjstev v turističnih krajih.

Pomembno je vedeti, kdo ima koristi in kdo plačuje stroške od turizma. Številni ljudje živijo v turističnih krajih, vendar niso zaposleni v turizmu, ne oddajajo apartmajev in nimajo nobenih neposrednih koristi od njega, morajo pa plačevati njegov skriti strošek prek višjih cen v trgovinah.

Vsaka ekonomska dejavnost ima svoje negativne strani in stroške, ne samo koristi. Da bi obstajala kakovostna javna razprava in da bi se sprejemale kakovostne ekonomske politike o katerikoli dejavnosti, je treba znati pogledati obe strani medalje. V tem smislu je vpliv turizma, predvsem nastanitev v apartmajih, na rast cen vsekakor treba upoštevati v vsaki razpravi, ki se ukvarja z vprašanji, kakšen obseg in katera vrsta turizma sta primerna na Hrvaškem.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar