Prizori s hrvaške obale: podivjane cene in prazne plaže

Dvanajst evrov za četrtino lubenice, skoraj štiri evre za pločevinko coca-cole na zakotni plaži in deset evrov za običajen šampon iz lokalne drogerije – to niso cene iz Saint-Tropeza, temveč s hrvaškega Krka. Medtem ko cene letijo v nebo, številne plaže naših južnih sosedov samevajo celo sredi vrhunca poletne sezone.

Hrvaška je dolga leta veljala za cenovno dostopen poletni oddih, sploh za Slovence, ki množično zahajajo na jadransko obalo. A percepcija se hitro spreminja. Cene nepremičnin, turističnih nastanitev in celo osnovnih storitev so v zadnjih letih strmo narasle, s čimer Hrvaška vstopa v družbo najdražjih sredozemskih destinacij.

Na otoku Krk se v poletni sezoni kava pogosto prodaja po trikrat višji ceni kot pred petimi leti, apartmaji dosegajo skoraj pariške cene, lokalni prebivalci pa vse težje dohajajo rastoče življenjske stroške.

20 evrov za četrtino lubenice in šest breskev

Visoke cene presenečajo tako rekoč na vsakem koraku. V bistroju majhne vasice na Krku smo za aperol spritz in majhno pločevinko coca-cole odšteli skoraj 12 evrov. Ko smo zapustili nenavadno prazno plažo, smo se ustavili pri lokalnem prodajalcu sadja in zelenjave ob cesti.

Osebni arhiv

Medtem ko je za četrtino lubenice (tehtala je 4 kilograme) zahteval 12 evrov, smo za njim na steni prodajalne strmeli v velik rdeč napis: Kila lubenice – 2 evra. Ko smo ga opozorili na napako in kosu lubenice dodali še šest breskev, smo za vse skupaj odšteli 20 evrov, pri tem pa zaman čakali na račun.

Presenetile so nas tudi visoke cene izdelkov za nego v tamkajšnjih drogerijah in cene živil v lokalnih supermarketih. Ledeni čaj hrvaške blagovne znamke na Krku stane 2,60 evra, cene pol kilograma riža so se povzpele na skoraj pet evrov in več. Še bolj so se podražili pripomočki za osebno higieno; za običajen šampon boste v drogeriji na Krku odšteli okoli 10 evrov, za zobno pasto okoli šest. Otroške plenice, ki v notranjosti države po podatkih Večernjega lista stanejo 14,99 evra, lahko na obali dosežejo ceno vse do 25,99 evra.  

Kot poročajo hrvaški mediji, je po podatkih aplikacije za primerjavo cen ravno Baška na otoku Krk rekordna po rasti cen v zadnjem mesecu; tam so se cene življenjskih potrebščin dvignile za kar 11,2 odstotka glede na mesec in pol prej.

Na visoke cene na profilu na Instagramu opozarja tudi platforma World Traveler. "Pozor pred visokimi cenami v hrvaških trgovinah!" svarijo v objavi, ki ima že več kot 1,2 milijona ogledov, eden od uporabnikov pa je video pospremil s komentarjem, da so cene višje kot v Monaku.  

 

 

A podražitve izdelkov na hrvaški obali ne gre pripisati zgolj turistični evforiji – k občutku "cenovnega šoka" prispeva tudi splošna inflacija, ki je, merjena s potrošniškimi cenami, na Hrvaškem junija dosegla 3,7 odstotka, potem ko je bila maja pri 3,5 odstotka, kaže prva ocena Državnega zavoda za statistiko. Najbolj so se na letni ravni podražile storitve, in sicer za 6,7 odstotka, sledijo hrana, pijača in tobak s 5,2 odstotka rasti. Cene energentov so se zvišale za tri odstotke, medtem ko so se cene industrijskih neživilskih izdelkov brez energentov nekoliko znižale – za 0,4 odstotka.

Predsednik vlade Andrej Plenković je ob tem v začetku julija pozval ponudnike na trgu, naj cene oblikujejo razumno, in opozoril, da Hrvaška ni edina sredozemska destinacija z morjem in plažami, torej naj ponudniki ne računajo na "monopol čustev" tujih turistov.

"Počutim se kot bankomat na dopustu"

Gostje iz tujine vse pogosteje izražajo nezadovoljstvo nad visokimi cenami na hrvaški obali, o katerih razpravljajo tudi tuji mediji. Kritike so bile posebej izpostavljene tudi v komentarjih bralcev britanskega časnika Express, ki menijo, da je Hrvaška postala ena najdražjih evropskih destinacij.

"V enem tednu na Hrvaškem sem zapravil toliko kot v dveh tednih v Italiji," je zapisal norveški bralec. Drugi je dodal, da Hrvaško sicer ceni, a da se v zadnjih letih ni počutil zaželenega: "Hrvaška mi je prirasla k srcu in ne obremenjujem se pretirano s cenami ... Toda v zameno za svoj denar pričakujem pristno gostoljubje. Želim biti sprejet s toplino in nasmehom, ne pa z občutkom, da sem zgolj bankomat na dopustu. Žal se zadnja leta zdi, da turističnim ponudnikom pomeni le to, da plačam – in čim prej odidem domov. In to je resna težava," je sklenil eden od razočaranih obiskovalcev.

Bo dopust na Hrvaškem postal sinonim za luksuz? Depositphotos

Podobno zgovorni so tudi komentarji tujih gostov na platformi Tripadviser. "Vse je veliko dražje kot prej. Cene so nenormalno visoke in so se v zadnjih dveh letih verjetno podvojile ali celo potrojile. Zdi se nam, da je Hrvaška nesorazmerno draga v primerjavi s Ciprom, Majorko, Kreto ali Malto," je zapisal norveški turist med počitnicami na Hvaru.

Od napovedi katastrofe do stabilne rasti?

Hrvaški turizem, ki mu je po poročanju številnih hrvaških medijev še v predsezoni grozila "katastrofa", kljub vse bolj praznim denarnicam turistov zdaj znova dosega rast. Kot smo poročali, je po podatkih Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) naše južne sosede v maju obiskalo 1,9 milijona turistov, kar pomeni dobrih pet odstotkov manj kot maja 2024, opravili pa so 6,6 milijona prenočitev, kar je kar 14 odstotkov manj kot lani.

Kljub temu je po zadnjih podatkih sistema eVisitor v prvih šestih mesecih leta 2025 Hrvaška zabeležila rast turističnega obiska v primerjavi z istim obdobjem leta 2024. Prihodi tujih turistov so dosegli 6,17 milijona, kar pomeni tri odstotke več kot v prvem polletju 2024. Prihodi domačih turistov so zrasli še bolj izrazito, za 11 odstotkov, na skupno 1,43 milijona.

"To je prvi prelomni trenutek letošnje turistične sezone, s katerim smo zadovoljni. Rezultati dosegajo pričakovanja in napovedi. So močan veter v jadra tako za glavni del sezone kot za posezono," je statistiko komentiral Tonči Glavina, hrvaški minister za turizem in šport.