Plače v regiji Adria: Realna rast pada zaradi inflacije

Plače v petih državah regije Adria so na letni ravni nominalno zrasle, a se v denarnice delavcev zažira inflacija. Cene življenjskih stroškov naraščajo hitreje od plač, kar ustvarja pritisk na njihovo nadaljnjo rast.

Med državami regije Adria so najvišje plače v Sloveniji, najnižje pa v Severni Makedoniji. Podatki državnih statističnih uradov v vseh državah kažejo na velike razlike med poklici in regijami. Najbolje plačani poklici v regiji so v sektorju informacijskih tehnologij in energetike.

V nadaljevanju predstavljamo analizo stanja in trendov na trgu dela v vseh petih državah regije Adria.

Višji življenjski stroški, nižje slovenske plače

V aprilu je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 2.001 evra, neto plača pa 1.304 evre. V primerjavi s povprečno bruto plačo v marcu gre po podatkih statističnega urada za nominalno znižanje za 0,3 odstotka, realno pa so se plače znižale za 2,8 odstotka.

Medtem se Slovenci skupaj s preostalim svetom bojujemo s povišano inflacijo. V aprilu so bile cene življenjskih potrebščin 6,9 odstotka višje na letni ravni in 2,6 odstotka višje kot v marcu. Inflacija pa je v maju pri 10,4 odstotka dosegla rekordno raven. Mesečna sprememba v plačah tako ni sledila trendu podražitev, ampak je šla celo v nasprotno smer. Če povzamemo, imamo manj denarja in kupujemo vse dražje osnovne življenjske potrebščine.

Najvišje plače imajo delavci v sektorjih informacijskih tehnologij, farmacije in energetike.

Dve tretjini slovenskih delodajalcev naj bi v drugi polovici letošnjega leta načrtovali dvige plač, kažejo podatki raziskave Trendi gibanja plač in ugodnosti za zaposlene, ki jo je izvedlo podjetje ManPower Group. Primarni razlog za predvidene dvige naj bi bilo zadrževanje zaposlenih, v manjši meri tudi privabljanje novega kadra. Nekateri od največjih delodajalcev
v Sloveniji so nam sporočili, da plače redno usklajujejo z inflacijo, skladno s kolektivnimi pogodbami. Plače so z inflacijo uskladili v farmacevtu Krki, elektrodistributerju Gen-I in Luki Koper.

Plače na Hrvaškem ne dohitevajo inflacije

Po zadnjih razpoložljivih podatkih državnega statističnega urada (DZS) iz aprila se je povprečna mesečna neto plača na Hrvaškem na letni ravni nominalno povečala za 6,6 odstotka, s 7.082 kun na 7.547 kun.

Povprečna mesečna bruto plača za april letos je znašala 10.245 kun, kar je 7,5-odstotno povišanje na letni ravni. Minimalna plača, ki je predpisana do konca leta, znaša 4.687,50 kune bruto oziroma 3.750 kun neto, so poročali naši kolegi iz Hrvaške.

Na prvi pogled so te številke in prihodki v višini skoraj tisoč evrov na mesec videti povsem spodobni za povprečnega hrvaškega državljana. Vendar podatki statističnega urada kažejo, da več kot 60 odstotkov od skupno 1,5 milijona zaposlenih na Hrvaškem prejema precej manj prihodkov od povprečja, inflacija pa je poskrbela, da se nominalna rast plač ne pozna v denarnicah delavcev, ki so zaradi inflacije izgubili kupno moč. Tako je bila povprečna neto plača v aprilu v primerjavi z istim obdobjem lani realno nižja za 2,6 odstotka.

Najvišje plače na Hrvaškem imajo v sektorju pridobivanja surove nafte in zemeljskega plina, najnižje pa v panogi zaščitnih in preiskovalnih dejavnosti.

V Srbiji ogromne razlike med prestolnico in podeželjem

Uradna statistika kaže, da z manjšimi odstopanji plače v Srbiji rastejo, a so prisotne velike razlike med regijami in poklici.

Povprečna neto plača v Srbiji je po zadnjih podatkih republiškega statističnega urada (RZS) aprila letos znašala 73.012 dinarjev (622,1 evra) neto. To je 100.727 dinarjev (858,25 evra) v bruto vrednosti. V primerjavi z istim mesecem lani so plače zrasle za 12,4 odstotka.

Zaslužki so v osrednjih beograjskih občinah skoraj dvainpolkrat višji v primerjavi z nekaterimi kraji na jugu države, razvojniki pa imajo skoraj šestkrat višje povprečne plače od posameznih zaposlenih na tem področju storitvenih dejavnosti.

Vodilno mesto med zaslužkarji trenutno zasedajo tisti, ki se ukvarjajo z računalniškim programiranjem, svetovanjem in povezanimi dejavnostmi - njihova povprečna plača v neto vrednosti je okoli 234.600 dinarjev (približno dva tisoč evrov). Najnižje so uvrščene druge osebne storitve dejavnosti (s širšega področja drugih storitvenih dejavnosti) - plača je v povprečju nekoliko višja od 40.600 dinarjev (346 evrov).

V Bosni in Hercegovini kot vedno zapleteno

V Federaciji BiH je minimalna plača 543 konvertibilnih mark (279,23 evra), v Republiki Srpski pa od junija 2022 znaša 650 konvertibilnih mark (324,28 evra). Povprečne bruto in neto plače v BiH, ki so za april letos znašale 1.658 in 1.083 KM (851,56 in 556,23 evra), se od začetka leta 2014 postopoma zvišujejo.

Povprečna neto plača se je v zadnjih sedmih letih povečala za 245 KM (125,83 evrov), kar je 29,2-odstotna rast.

Kot vse ostalo v Bosni in Hercegovini so tudi plače bolj kompleksna in drugačna zgodba od drugih v regiji. Velik del prebivalstva v Bosni in Hercegovini je tik nad dohodkovno ravnjo praga revščine. To praktično pomeni, da velik del svojih prihodkov porabijo za hrano.

V Severni Makedoniji skoraj dve tretjini delavcev s podpovprečno plačo

Povprečna mesečna neto plača je aprila letos v Severni Makedoniji znašala 31.525 denarjev (512 evrov), kar je rast za 10,9 odstotka na letni ravni. Kljub visoki rasti plače ne dohajajo inflacije. Aprila so življenjski stroški zrasli za 10,5 odstotka, maja pa je letna inflacija dosegla nov rekord, in sicer 11,9 odstotka.

Najvišje plače v državi imajo v informacijsko-komunikacijskem sektorju, kjer je povprečna neto plača v aprilu znašala približno tisoč evrov. Po drugi strani imajo zaposleni v kmetijstvu plače med najnižjimi.

Večina makedonskih delavcev prejema plačo, ki je precej nižja od državnega povprečja. V prvem trimesečju leta 2022 je bilo v državi skupno 691.498 delovno aktivnih oseb, od tega je več kot 450 tisoč ljudi prejemalo plačo, nižjo od državnega povprečja.

Da bi omilila posledice draginje, je vlada že dvakrat zamrznila cene osnovnih živil in omejila marže trgovcev, vprašanje pa je, kako dolgo bodo takšni ukrepi še vzdržali.

 

 

Avtorji lokalnih člankov: Jan Artiček, Slovenija; Miro Soldić, Hrvaška; Vanja Popović, Srbija; Teo Zorić, Bosna in Hercegovina; Aleksandra Tomic, Severna Makedonija.