Primerjava: V Srbiji največ tujega kapitala, Slovenija podpovprečna

Preverili smo, katere države regije so v zadnjih letih pritegnile največ tujega kapitala. Največ tujega kapitala je v zadnjem desetletju (do leta 2020) v državo uspela pritegniti Srbija, in sicer kar 29 milijard evrov, kar je v povprečju 5,9 odstotka BDP, kažejo podatki Unctad, ki jih pripravljajo Združeni narodi. Statistike nacionalnih bank, ki na podlagi plačilnih bilanc prav tako zbirajo podatke o neposrednih tujih naložbah, se nekoliko razlikujejo, saj lokalne inštitucije uporabljajo različno metodologijo. Ravno zato se za mednarodne primerjave pogosto uporablja zgoraj navedena baza podatkov.

Iz te baze izvemo tudi, da je po absolutnem znesku z desetimi milijardi na drugem mestu v regiji Hrvaška, s slabimi osmimi milijardami sledi Slovenija, nato z 3,8 milijarde Bosna in Hercegovina (BiH), na zadnjem mestu pa je Severna Makedonija z dobrimi tremi milijardami evrov. V zadnjih desetih letih je bilo v regiji Adria več kot 50 milijard tujih naložb.

Kaj nam pove odstotek tujih naložb v BDP?

Številke povedo povsem drugačno zgodbo, če jih postavimo v kontekst BDP. Najučinkovitejša v zadnjih desetih letih je, kot že omenjeno, Srbija, saj so neposredne tuje naložbe v povprečju predstavljale 5,9 odstotka njenega BDP. S tremi odstotki v BDP sledi Severna Makedonija, ki je po absolutnem znesku zasedla neslavno zadnje mesto. Nato sledi BiH. Na Hrvaškem in v Sloveniji so tuje naložbe predstavljale manj kot dva odstotka BDP. Slovenija je pri zbiranju tujega kapitala torej najmanj učinkovita.

Preden se vprašamo, kaj to pomeni, je treba upoštevati razvitost in odprtost gospodarstev, zlasti moč izvoznega sektorja. Slovenija kot najbolj razvita ekonomija v regiji z močnim izvoznim sektorjem namreč ustvarja pozitivne prilive denarja, zato se ji ni treba v tolikšni meri zanašati na tuji kapital za financiranje gospodarstva. Dodaten faktor je tudi višina prihrankov, torej lastne finančne moči gospodarstva, kjer ima Slovenija, kot vemo, v tem trenutku rekordni presežek finančnih virov v bančnem sistemu. S tega stališča se postavlja vprašanje, koliko je v resnici volje odločevalcev in političnih voditeljev, da aktivno privabljajo tuje naložbe z raznimi spodbudami, kot so jih vajeni vlagatelji v Srbiji, ki je v tem pogledu verjetno najbolj aktivna država v regiji Adria.

V Srbiji je situacija glede tako razvitosti kot tudi razpoložljivosti lastnih prihrankov za financiranje investicij obratna kot v Sloveniji. Nenazadnje tudi država nima enakega dostopa do kapitalskih trgov kot recimo Slovenija ali Hrvaška. Trenutna donosnost do dospetja desetletnih srbskih državnih obveznic je 6,1 odstotka, do slovenskih pa 2,2 odstotka.

Slovenija postaja pomemben investitor v regiji

Konec leta 2021 so slovenske neposredne naložbe v tujini znašale 7,8 milijarde evrov. Od tega je bilo 34,6 odstotka investicij na Hrvaškem, kar je 2,7 milijarde evrov, sledila je Srbija z 19,1 odstotka oziroma 1,5 milijarde evrov, nato BiH s 6,8 odstotka oziroma 530 milijoni evrov in Severna Makedonija s 5,8 odstotka, kar je 440 milijonov evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Največ naložb je Slovenija vložila v predelovalne dejavnosti in finančne storitve. V regiji so najmočneje prisotni NLB, ki je prevzela Komercijalno banko, Zavarovalnica Triglav in Sava, ki imata hčerinske družbe po regiji, ter Petrol s prevzemom hrvaškega Crodux.

SRBIJA: V Srbiji največ vlaganj iz držav EU

Vrednost tujih vlaganj v Srbiji je v zadnjih 22 letih znašala 30 milijard evrov, kažejo podatki Narodne banke Srbije v Beogradu. Največ sredstev so tujci vložili v predelovalno industrijo, gradbeništvo, rudarstvo ter promet in skladiščenje, najmanj tujega denarja pa je šlo v izobraževalne namene. 

Največ denarja se je v Srbijo zlilo iz držav članic Evropske unije, sledijo ZDA, od leta 2014 pa tudi države iz Azije in z Bližnjega vzhoda. Od leta 2018 Srbija beleži enakomerno rast investicij, upad se je zgodil leta 2020 v obdobju pandemije covida-19. 

Države EU so Srbiji od leta 2010 namenile 19,4 milijarde evra, kar je več kot 60 odstotkov vseh vlaganj. Na drugem mestu tujih vlagateljev se je znašla Rusija z 2,42 milijarde evra. Na tretjem mestu je Švica z dvema milijardama evrov, sledi ji Kitajska z 1,68 milijarde evrov, kažejo podatki centralne banke.

Največja tuja investicija v Srbiji je še vedno nakup mobilnega operaterja Mobi63, ki ga je prevzel norveški Telenor za 1,6 milijarde evrov. Na drugem mestu je ruski Gazprom Neft, ki je leta 2008 za 400 milijonov evrov kupil 51-odstotni delež v Naftni industriji Srbije. Sledi Fiatov nakup podjetja Zastava Avtomobili za 940 milijonov evrov, kar je vrednostno tretja največja investicija po podatih iz leta 2020.

Za tovarno avtomobilov v Kragujevcu se bo točen znesek investicije šele pokazal, saj sta medtem ministrstvo za gospodarstvo in družba Fiat Chrysler Automobiles podpisala dogovor o subvencijah v višini 190 milijonov evrov. Treba bo tudi počakati, da bo jasno, koliko denarja bo šlo za socialne transferje zaradi odpuščanja delavcev v tej tovarni.

Najuspešnejši vlagatelji

Po podatkih razvojne agencije Srbije (RAS) je Srbija pritegnila 37 milijard evrov neposrednih tujih naložb. Agencija kot najuspešnejše tuje vlagatelje navaja podjetja Bosch, Michelin, Siemens, ZF, Panasonic, NCR, Microsoft, Gorenje, Brose, Continental, Magna, Cooper Tires, Johnson Controls, Johnson Electric, Leoni, Fiat Chrysler Automobiles, Yazaki, Eaton, Stada, Swarovski, Aunde, Calzedonia, Mei Ta, Schneider Electric, Geox, Tarkett, Ling Long, Adient, Minth, Toyo Tires, MTU, Barry Callebaut in še mnoga druga. Podatki agencije kažejo še, da je največji tuji vlagatelj Nemčija s 15,8-odstotnim deležem, sledi ji Italija z 14,3-odstotnim deležem. 

Tudi po vrednosti investicij je na prvem mestu Nemčija z 10,8 odstotka, sledi Italija z 10,2 odstotka in ZDA z 10,1 odstotka.

HRVAŠKA: Vlagatelji na Hrvaškem "pred krivuljo" članstva v EU

Hrvaška je, kot kažejo podatki skozi tri desetletja, prejela največ neposrednih tujih naložb v obdobju pred vstopom v Evropsko unijo, saj so vlagatelji očitno "pred krivuljo" in denar vlagajo pred večjimi prelomnicami, kot je bil vstop v evropsko družino leta 2013.

Vlaganja tujcev na Hrvaškem so se začela povečevati po koncu vojne v 90. letih prejšnjega stoletja in dosegla vrhunec v obdobju od 2000 do 2012, ko so v povprečju znašala 1,77 milijarde evrov. Posebej izstopata leti 2008 in 2019, ko so tujci na Hrvaško prinesli okoli 3,5 milijarde evrov. Skupno so v obdobju 30 let vložili skoraj 39 milijard evrov.

Zanimivo je, da se je na prvem mestu med državami vlagateljicami znašla Nizozemska s 6,44 milijarde evrov. Ker statistika ne beleži dejanskega izvora kapitala, je ta podatek lahko malce zavajajoč. Tako je dejansko na prvem mestu med tujimi vlagatelji zasedla Avstrija z 5,1 milijarde evrov oziroma 13 odstotki vseh neposrednih tujih naložb. Sledi Nemčija s štirimi milijardami evrov, Italija s 3,7 milijarde evrov in Madžarska z 2,9 milijarde evrov. 

Takoj za njo je Slovenija, ki je na Hrvaško vložila okoli dve milijardi, sledijo ji Združeno kraljestvo z 1,3 milijarde in Francija z okoli milijardo evrov naložb.

Na drugi strani so hrvaški poslovneži in podjetja v tujino investirali 5,53 milijarde evrov; kar tri četrtine te vsote je šlo nekdanjim republikam v razpadli skupni državi. 

Na vrhu seznama se je znašla Slovenija z 1,62 milijarde evrov oziroma skoraj tretjino vseh hrvaških naložb izven domovine. Na drugem mestu je Bosna in Hercegovina z 1,26 milijarde evrov. V ti dve državi je v zadnjih 30 letih šla več kot polovica vseh hrvaških vlaganj, kažejo podatki centralne banke v Zagrebu.

BIH: V Bosno in Hercegovino 2,1 milijarde evrov

Vrednost tujih investicij v BiH je v petih letih znašala 2,1 milijarde evrov. Največ jih je bilo leta 2018. Največ se je investiralo v proizvodnjo, nato v bančništvo, telekomunikacije in trgovino, so sporočili iz agencije za spodbujanje tujih investicij. Med največjimi tujimi vlagatelji so države iz regije, sledijo jim Avstrija, Nemčija, Rusija in Združeno kraljestvo. 

Med največjimi posamičnimi tujimi naložbami v Bosni agencija za spodbujanje tujih vlaganj omenja leto 2007, ko je Telekom Srbije za 646 milijonov evrov postal večinski lastnik operaterja Telekom Srpske. Poleg tega agencija navaja podjetje EFT International Investments Holding iz Združenega kraljestva, ki je v rudnik in termoelektrarno Stanari vložilo 64,3 milijona evrov. "Začetek del v Stanarih so naznanili leta 2013 in vrednost investicije se ocenjuje na več kot 560 milijonov evrov," pravijo v agenciji za tuja vlaganja. 

Med največjimi vlaganji je tudi 400-milijonski nakup nakup železarn v Zenici in Prijedoru s strani globalnega velikana ArcelorMittal Holding. Med pomembne investicije se uvršča tudi vlaganje Hrvatskega Telekoma in Hrvatske pošte v Hrvatske telekomunikacije Mostar leta 2003. V Bosni med pomembne tuje investicije sodita še privatizacija naftne rafinerije v Bosanskem Brodu in nakup rafinerije olje v Modriči leta 2007, ki jo je kupil ruski NeftegazInKor.

SEVERNA MAKEDONIJA: Podatki zapečateni pod oznako "strogo zaupno"

V desetih letih je Severna Makedonija prejela okoli tri milijarde evrov neposrednih tujih naložb. Mnogo podrobnosti o tem, kaj, koliko in kje vlagajo tujci v Makedoniji, je še danes neznanka, saj so različne vlade v Skopju mnoge transakcije označile s pečatom "strogo zaupno". Država je tuje investicije spodbujala z carinskimi olajšavami, subvencijami za nova delovna mesta ter neposredno pomočjo za gradnjo tovarn in nakup opreme. 

Ob takšnih pogojih so tujci začeli več vlagati v državo od leta 2012 naprej. Od takrat tuja vlaganja nenehno rastejo - od skromnih 111 milijonov evrov do rekordnih 614,5 milijona evrov leta 2018.

Tujci so največ vlagali v tradiconalne predelovalne dejavnosti, med njimi tudi v tekstilno in avtomobilsko industrijo. Največji del vlaganj je bil namenjen proizvodnim zmogljivostim, ki za avtomobilske gigante izdelujejo dele in opremo. Po oceni ministrstva za finance v Skopju je kar 20 odstotkov BDP države ustvarjenega v tem sektorju, kjer je zaposlenih 30 tisoč delavcev.

Od tujih vlaganj ima koristi tudi državni proračun Severne Makedonije. Nekateri od tujih vlagateljev so postali največji plačniki davkov. Na vrhu seznama je proizvajalec avtomobilskih delov Johnson Matty, sledijo Drexelmayer ter Kronberg in Schubert v Bitoli.

Dobiček je v 32 obratih v industrijskih conah po državi v obdobju desetih let do leta 2020 znašal 744 milijonov evrov. Od tega je v tem obdobju država prejela 177 milijonov evrov, kar je v povprečju znašalo 70 odstotkov proračunskih prihodkov vlade v Skopju. 

Članek so pripravili Marja Milič (analiza statistike celotne regije), Boris Černi (prevod člankov, ki so jih napisali v nacionalnih uredništvih), Pia Bedene (SLO), Karlo Vajdić (HR), Svjetlana Šurlan (BiH), Aleksandra Nenadović (SRB) in Nataša Hadzispirkoska (MKD).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar