Človeški in gospodarski stroški recesije so dobro dokumentirani, vendar ima lahko tudi spodbudne koristi za zdravje. Ameriški nacionalni urad za ekonomske raziskave je v novem poročilu zapisal, da je velika recesija leta 2008 vsakemu petindvajsetemu 55-letniku podaljšala življenje za dodatno leto. Torej več sto tisoč Američanom.
V poročilu je navedeno, da se je starostno prilagojena stopnja umrljivosti v ZDA med veliko recesijo na splošno znižala za 2,3 odstotka. Ugotovitve profesorjev z MIT, univerze v Chicagu in McMastrove univerze se v večini ujemajo s prejšnjimi raziskavami, ki so pokazale, da se stopnja umrljivosti v dobrih časih dviguje, v težkih časih pa upada.
Eden od razlogov je povezan z onesnaženostjo zraka, ki se v recesiji zmanjša, običajno zaradi upada gospodarske dejavnosti. Po ocenah raziskovalcev učinki nižje stopnje onesnaženosti trajajo še dolgo po recesiji – vsaj 10 let.
Preberi še
Iluzija: nova oblika manifestacije uspeha ali popolna zabloda?
Je delulu le trik vplivnežev za pritegnitev pozornosti, boj z negotovostjo ali nevarna ideja?
10.03.2024
Mega poslovneži in zloraba opojnih substanc
V začetku leta so zaokrožile novice, da tehnološki guru Elon Musk uživa droge. O tem je tudi odkrito spregovoril.
08.03.2024
Kako je videti povprečni vlagatelj v regiji?
Objavljamo kratke regijske novice, ki so zaznamovale pretekli mesec.
07.03.2024
Vse več finančnih družb zaposluje vohune
Nekdanji vohuni se vse pogosteje znajdejo v bančništvu; prehod jih privlači predvsem zaradi denarja.
05.03.2024
Dela prosti petki. Sanje ali resničnost?
O tem, kako uvesti štiridnevni delovni teden, se lahko Nemci naučijo tudi od podjetij iz Srbije in Hrvaške.
04.03.2024
Recesija nam lahko pomaga živeti dlje tudi na druge načine. Tisti, ki izgubijo službo, bodo lahko več časa namenili telovadbi ali skrbi zase. Nekateri bodo morda imeli manj denarja za alkohol in droge. Kakovost zdravstvenega varstva se lahko izboljša, saj lahko ta panoga privabi bolj izobraženo delovno silo.
Vendar so vse to nepreverjene hipoteze. Odgovor na vprašanje, zakaj so ljudje zaradi recesije bolj zdravi, ostaja precejšnja skrivnost.
Ti podatki pa dajejo nekaj dodatnih namigov. Z izjemo smrti, povezanih z rakom, so se vsi glavni dejavniki umrljivosti med veliko recesijo zmanjšali. Približno polovico tega upada pa gre pripisati zmanjšanju števila smrti zaradi srčno-žilnih obolenj. Umrljivost se je zmanjšala predvsem med Američani brez univerzitetne izobrazbe. Morda menite, da so se zdravstveni rezultati izboljšali zato, ker so ljudje izgubili stresna, slabo plačana delovna mesta, vendar je lahko tudi brezposelnost precej stresna.
Velika recesija je bila torej še vedno zelo negativen dogodek – le manj negativen, kot smo mislili. To še zlasti velja za manj izobražene Američane, ki jih je brezposelnost bolj prizadela, vendar se jim je obenem podaljšala življenjska doba.
Američani, stari 65 let ali več, zaradi velike recesije niso veliko izgubili, deloma zato, ker so bili številni že upokojeni ali pa so delali s krajšim delovnim časom. Raziskovalci ocenjujejo, da so bili tako tudi starejši od 60 let v boljšem položaju zaradi velike recesije.
To pa je nelagodno stanje v državi, v kateri starejši volijo veliko pogosteje kot mladi. Zlasti zaradi staranja prebivalstva ZDA se lahko zgodi, da politični sistem ne bo dal prednosti preprečevanju naslednje recesije.
Upoštevajte, da so vse te ocene morda podcenjene, ko gre za pozitivne učinke na zdravje. Velika recesija je bila pred približno 15 leti in morda nekateri od njih, ki zmanjšujejo umrljivost, še niso vidni v podatkih.
Ena od ugotovitev raziskave je, da bi ZDA morda želele strožje urediti področje onesnaževanja zraka. Če je zmanjšanje onesnaženosti zraka povezano z manjšo stopnjo umrljivosti med recesijo, potem bi jo morali zmanjšati tudi v obdobjih gospodarske rasti.
Drugi nauk je, da lahko recesije sčasoma postanejo veliko hujše za blagostanje ljudi. To je nekoliko paradoksalno: s širjenjem zelene energije in preusmerjanjem večjega dela gospodarstva iz industrijskega v storitveni sektor se bo že tako zmanjšalo onesnaževanje zraka, ki bi ga sicer lahko zmanjšale recesije. Zaradi tega bo še toliko pomembneje, da imamo ustrezno monetarno in fiskalno politiko za omejevanje recesij.
Prav tako bi bilo dragoceno ugotoviti, ali recesije ob zmanjševanju onesnaženosti še kako drugače zmanjšujejo umrljivost. Morda obstajajo načini, kako izkoristiti te prednosti za zmanjšanje umrljivosti, ne da bi bilo treba preživeti recesijo. V času, ko se pričakovana življenjska doba v ZDA zmanjšuje, bi bilo to še zlasti dobrodošlo.
Poročilo je hkrati dober opomnik, kako malo vemo o recesijah in dejavnikih človeške umrljivosti. Na tem svetu sta gotovi le dve stvari, kot pravi pregovor – smrt in davki. Makroekonomist bi na ta seznam lahko dodal še recesije. Vse to je morda neizogibno, a morda lahko prispevamo k temu, da je vsaj malo manj negativno.