Ta portret ne vliva veliko razlogov za optimizem. Povprečni vlagatelj nima veliko finančnega znanja in potrpežljivosti, njegova pričakovanja pa so previsoka in nerealna.
"Verjetno bi šlo za moškega, starega med 45 in 50 let. Njegova finančna pismenost in poznavanje trga sta na nizki ravni, zato bi na lestvici od ena do deset dobil petico. Naložbene odločitve sprejema na podlagi pogovorov s prijatelji, sosedi, sodelavci in botri ter zgodb, ki jih sliši o nekom, ki mu je uspelo zaslužiti na borzi," je povedal Goran Martinoski, finančni strokovnjak iz makedonskega podjetja KB Prvo penzijsko društvo. Povprečni vlagatelji imajo nerealna pričakovanja. Njihovi cilji so pogosto neracionalni in kontradiktorni, želijo dosegati visoko donosnost na kratek rok in se niso pripravljeni sistemsko lotiti naložbene politike.
Nikoli Stakiću, profesorju na Univerzi Singidunum, se zdi težava tudi to, da ima večina denar v gotovini in vloženega v nepremičnine, zato je precej težko določiti, kdo je značilni vlagatelj.
Continental je v Srbiji razvil avtonomni tovornjak
Nemško podjetje Continental je v Srbiji razvilo rešitev za avtonomno vožnjo gospodarskih vozil. Sasha Cioringa, generalni direktor podružnice Continental Automotive Serbia, pravi, da so ustvarili tovornjak s četrto stopnjo avtonomne vožnje (teh je pet). Ne le da lahko vozi v koloni in vzdržuje razdaljo do vozil pred seboj, ampak lahko naredi obvoz, parkira in počne vse brez voznika. Napovedal je dodatno naložbo v vrednosti 150 milijonov evrov in zaposlitev dodatnih 1.500 delavcev, in to v času, ko podjetje na svetovni ravni načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih za sedem tisoč.
Ustvarjalec igre Angry Birds na Hrvaškem
Finec Peter Vesterbacka, ki stoji za eno najuspešnejših iger na svetu Angry Birds, je nedavno obiskal Hrvaško, kjer je spregovoril o spodbujanju podjetniškega duha in poslovnem razvoju. "Majhne države imajo lahko velike ambicije, le poglejte najboljše države, ko govorimo o startupih, to so Švedska, Finska in Estonija. Imamo največ startupov in vloženega tveganega kapitala na prebivalca. To smo dosegli s programom Slush in to moramo storiti po vsej Evropi. Vlade pridejo in odidejo, mladi pa ostanejo, zato je to sprememba, ki jo moramo narediti."
"Zakon o gospodarskih družbah omejuje naložbene možnosti in me sili v druge vrste naložb. Na primer v nepremičnine, delnice in druge vrednostne papirje, poslovne deleže podjetij v tretjih državah, naložbe prek drugih podjetij ali oblike, kot je zamenljivo posojilo."
Tako pravi slovenski poslovnež Ivo Boscarol, ki je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti več določb zakona o gospodarskih družbah, ker meni, da neposredno posegajo v pravico do svobodne gospodarske pobude. "Navedena določila mi omogočajo, da vsake tri mesece ustanovim le eno družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobim poslovni delež vsake tri mesece ali največ štiri na leto."
Boscarol meni, da ta omejitev posega v človekove pravice. "Prepričuje mi neposredno vlaganje v nova podjetja, startupe in druga podjetja."
Poročanje po ESG tudi v Severni Makedoniji
Standardi ESG bodo kmalu vključeni v makedonsko uredbo. Nov predlog zakona o računovodstvu, ki bo sprejet letos, vsebuje določbo, ki velika podjetja zavezuje k poročanju v skladu s standardi ESG. Kot je za Bloomberg Adria povedala makedonska vlada, bo ta obveznost veljala za vsa podjetja, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev.
100 milijonov vredna naložba za robotski taksi Mateja Rimca
Hrvaško podjetje Project 3 Mobility, usmerjeno v ustvarjanje novega ekosistema urbane mobilnosti, ki izvaja projekt robotski taksi Rimac, je uspešno zaključilo investicijski krog serije A, pri čemer je od zasebnih vlagateljev zbralo skupno 100 milijonov evrov, so se pohvalili v podjetju. Ta pomembni finančni podvig je pritegnil pozornost vodilnih svetovnih podjetij in vlagateljev, vključno z enim največjih svetovnih investicijskih skladov, Javnim investicijskim skladom (PIF) iz Savdske Arabije, ki je prvič investiral na Hrvaškem.