Nemčija je kihnila, ali se bo regija Adria prehladila

Nemško gospodarstvo se je ob lanskih tektonskih premikih v nasprotju s pričakovanji številnih izkazalo za odpornejše, kot so številni pričakovali – od prehoda s poceni ruskega plina na precej dražji ameriški in katarski utekočinjeni zemeljski plin, rekordne inflacije in pomanjkanja delovne sile do trgovinske vojne z ZDA. Ob objavi podatkov o upadu bruto domačega proizvoda (BDP) za 0,5 odstotka v lanskem zadnjem četrtletju in še za 0,3 odstotka v prvem četrtletju letos pa je najmočnejše evropsko gospodarstvo uradno zdrsnilo v recesijo. Politiki in mediji so pojasnjevali, da gre za tehnično recesijo, a poznavalcem nemških gospodarskih in političnih razmer je jasno, da je najpomembnejša država Evropske unije v resnih težavah.

Celo najuglednejši ekonomski strokovnjaki so začeli opozarjati, da ima lahko negotovost v Nemčiji grenke posledice za preostalo Evropo, tudi za regijo Adria. Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je v svojem nedavnem poročilu navedel: bolj so posamezna gospodarstva vzhodne Evrope odvisna od nekdaj glavne evropske gospodarske lokomotive, slabše bodo njihove kratkoročne gospodarske napovedi. Države, kot so Belorusija, Moldavija in Rusija, pa medtem poročajo o rasti gospodarske aktivnosti,  tudi v vojni razdejana Ukrajina. 

Z drugimi besedami, čim dlje od Nemčije, tem bolje. Izmed 23 anketiranih držav se je letos v treh, ki so še posebno tesno povezane z nemškim gospodarstvom (Poljska, Češka in Madžarska), gospodarska aktivnost zmanjšala, realni dohodki državljanov in domača potrošnja so prav tako upadli. Podobno je v baltiških državah in na Slovaškem, saj nemška recesija države dobaviteljice, ki so nekoč cvetele na krilih nemške industrije, potegne v krizo.  

Posledice nemškega gospodarskega zloma je čutiti tudi v regiji Adria, a za zdaj niso tako dramatične. Najmanj preglavic imajo gospodarstva Črne gore, Kosova in Albanije, saj niso tako zelo odvisna od Nemčije. Nasprotno pa je ta ključna zunanjetrgovinska partnerica Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Slovenije. Nemško recesijo so letos najbolj občutili makedonski prevozniki. Obseg prepeljanega blaga je občutno manjši, pri tovornem prometu je v prvih treh mesecih upadel za 15 odstotkov. 

Ekonomski strokovnjak WIIW za države regije Adria Branimir Jovanović v pogovoru za Bloomberg Businessweek Adria poudarja, da bodo na to, ali se bo zaradi kihanja nemškega gospodarstva regija Adria deloma prehladila, deloma pa zbolela za pljučnico, vplivali trije dejavniki: izvoz v Nemčijo, nemške naložbe v regiji in denar, ki ga izseljenci pošiljajo domov.  

Države, ki največ izvažajo v Nemčijo, že čutijo upad naročil zaradi recesije. "V regiji Adria je pri tem najbolj prizadeta Severna Makedonija, sledi Slovenija," poudarja Jovanović, ki je bil med letoma 2017 in 2019 svetovalec finančnega ministra Severne Makedonije.  

Koliko so države v regiji izpostavljene temu dejavniku, najbolje prikazujejo statistični podatki o vrednosti izvoza blaga in storitev v Nemčijo za posamezno državo v letu 2022 ter delež tega v njihovem BDP. Po prvem kazalniku je v ospredju Slovenija z več kot osmimi milijardami dolarjev, sledita Srbija in Severna Makedonija s po skoraj štirimi milijardami ter Hrvaška s skoraj tremi milijardami.  

Ko pa vrednost tega izvoza izrazimo v odstotkih BDP za posamezno državo, ugotovimo, da Severna Makedonija relativno z vidika BDP največ blaga in storitev izvozi v Nemčijo – več kot 45 odstotkov, sledijo BiH, Slovenija in Srbija, vsaka z okoli 14 odstotki. Upad izvoza v to srednjeevropsko državo bi najmanj občutili Kosovo, Črna gora in Albanija.  

Srbija zanimiva za nemški naložbeni denar 

Nemčija razmeroma enakomerno vlaga v vse države regije, čeprav je obseg zunanjih investicij največji v Srbiji. Nemške naložbe večinoma najdemo v avtomobilski panogi, od proizvodnje in navijanja kablov do tovarn za šivanje sedežev oziroma delov zanje. V zadnjem času vlaga v storitveni sektor, sledijo telekomunikacije, bančništvo, zavarovalništvo in IT, teh gospodarskih panog trenutna kriza še ni prizadela.  

Kot poudarja Jovanović, so najbolj ogroženi dobavitelji nemške avtomobilske industrije. Čeprav je teh tovarn v Srbiji veliko, nemške recesije, sodeč po novih naložbah, še ni čutiti. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sredi junija napovedal, da bo znano nemško podjetje v Čačku vložilo 90 milijonov evrov v gradnjo tovarne delov za avtomobilsko industrijo. Zaposlili naj bi 800 delavcev. Skoraj sočasno je nemško podjetje Hansgrohe tovarno odprlo v Valjevu. Naložba je vredna 85 milijonov evrov, službo pa naj bi dobilo tisoč delavcev. Pred tem je znani nemški proizvajalec gradbenih strojev in strojne opreme za gradbeništvo Wacker Neuson odprl drugi obrat v Kragujevcu. Vanj je vložil 25 milijonov evrov in zaposlil 800 delavcev. 

Tudi nemško podjetje Continental, ki s svojimi izdelki oskrbuje nemško avtomobilsko industrijo, je letos odprlo drugo tovarno, stala jih je okoli 140 milijonov evrov. Ob tem je napovedalo, da nameravajo v prihodnjih štirih letih v Srbiji vložiti še 150 milijonov evrov in odpreti 1.500 novih delovnih mest.  

 

 

Po besedah profesorja beograjske ekonomske fakultete Slobodana Aćimovića na Srbijo močno vpliva dogajanju v nemškem gospodarstvu. Zunanjetrgovinsko sodelovanje z Nemčijo obsega približno 18 odstotkov, v Srbiji je tudi veliko nemških investicij.  

"Podjetja z nemškimi lastniki v Srbiji so usmerjena v dobavne verige nemškega gospodarstva. A kaj bodo naredila, če naročila iz Nemčije upadejo. To je dodatna težava, ki se po mojem mnenju v Srbiji že čuti," je za Bloomberg Adria dejal Aćimović. Kot še poudarja, so naložbe dolgoročno ena od rešitev za gospodarsko rast v Srbiji, pri čemer pa naj se ta ne osredotoča le na tuje naložbe, ampak tudi na domače. 

Po mnenju profesorja hitrega izhoda Nemčije iz tega položaja ni pričakovati, za Srbijo pa je pomembno, kako bo to vplivalo nanjo. "Ohraniti moramo vezi z nemškimi podjetji, a tudi širiti trge v države Brics, Kazahstan, Afriko – spodbujati poslovneže, da vstopijo tudi na te trge," pravi.  

Diaspora pomembnejša od nemških vlagateljev 

Vlade in ekonomski analitiki se pogosto osredotočajo na napovedi o morebitnem upadu nemških investicij v regiji, a imajo po mnenju ekonomista Branimirja Jovanovića veliko večji vpliv tuja nakazila. Države regije Adria imajo ogromno izseljencev v Nemčiji in sosednjih državah, ki bodisi pošiljajo denar neposredno svojim družinam v matične države bodisi ga tam porabijo, ko pridejo na dopust.  

"Med razlogi, da države regije Adria lani kljub vojni niso imele takšne krize, je rast nakazil iz tujine, tudi v Srbiji, ki z vidika števila prebivalcev nima največ takih nakazil. Pri tem izstopata Severna Makedonija in Kosovo," pojasnjuje Jovanović.  

Violeta Ognenovska

 

Statistični podatki nacionalnih centralnih bank in Eurostata kažejo, da so leta 2021 tuja nakazila na Kosovu obsegala kar 18 odstotkov BDP, v Črni gori 13,5 odstotka, v BiH in Albaniji pa približno desetino.  

Za nekatere države regije je že znana statistika za lani in kaže občuten skok teh nakazil. Po podatkih Narodne banke Srbije (NBS) so nakazila iz tujine v primerjavi z letom prej poskočila za skoraj 40 odstotkov, na rekordnih 5,03 milijarde evrov. Diaspora po podatkih NBS največ denarja pošilja iz Nemčije (27 odstotkov), sledijo Švica (14 odstotkov), Avstrija (11 odstotkov) ter Francija in ZDA (po 6 odstotkov).  

 

 

"Če se bodo gospodarske razmere v Nemčiji zaostrile in bo življenje tam težje, bo diaspora za pošiljanje domov imela manj denarja, zato bodo pozitivni učinki nakazil manjši. Tako bi lahko nemška recesija negativno vplivala na regijo Adria, saj so nakazila iz Nemčije oziroma skupno iz tujine večja od tujih investicij," pravi Jovanović. Meni, da države iz regije več denarja prejmejo od svojih zaposlenih izseljencev v tujini kot od tujih naložb.  

Kriza kot priložnost?  

Po mnenju ekonomskih analitikov to, da je Nemčija kihnila, ne pomeni, da bo polovica regije Adria prehlajena, druga polovica pa bo zbolela za pljučnico. Kot pravi Jovanović, se vplivi nemške recesije že čutijo, a ne pričakuje, da bo tudi regija zašla v recesijo, razen če se razmere v nemškem gospodarstvu občutno poslabšajo.  

"Če Nemčija zapade v globoko krizo in se njen BDP zmanjša za pet odstotkov, bi se to v regiji verjetno bolj poznalo. Če pa bodo razmere v Nemčiji takšne, kot so zdaj, to ne bo opazno poslabšalo razmer v regiji," meni sogovornik. Po njegovem mnenju je zdaj bolj pomembno opazovati, ali bo Nemčija imela strukturno krizo in kaj se bo zgodilo v prihodnjih petih letih – ali bo stagnirala ali pa bo hitro splavala.  

Tako kot ob začetku svetovne gospodarske krize pred 15 leti se tudi danes v regiji razmišlja o tem, ali bi zdajšnja nemška gospodarska kriza lahko bila priložnost za balkanske države. Prejšnja nemška formula gospodarske rasti, ki je temeljila na močnem izvozu, poceni ruskih energentih, kitajskem trgu in proizvodnji, namreč ne deluje več. Bi lahko v iskanju cenejših energentov nemška podjetja prenesla proizvodnjo v našo regijo?  

"Priložnost za Balkan je lahko celotna zgodba o odmiku od Rusije in umiku od Kitajske, to je zgodba o nearshoringu – da Zahod namesto v Kitajsko oziroma Azijo vlaga v države, ki so geografsko, pa tudi politično bližje. To bi lahko bila še ena priložnost. A ne v smislu, da bodo Nemci zaprli svoje tovarne na Kitajskem, ampak da bodo namesto novih naložb na Kitajskem vlagali na Balkanu," navaja Jovanović. Kot še poudarja, je to bolj teoretična možnost, saj to ni odvisno le od financ, ampak tudi od tega, ali lahko države v regiji Adria ponudijo to, kar z vidika delovne sile, stroškov dela in kakovosti lahko zagotovijo azijske države.  

Drugo priložnost za to regijo pa Jovanović vidi v tem, da imajo države neizkoriščen prostor, ko gre za obnovljive vire energije. Opozarja, da na primer v Avstriji ni prostora za številne naložbe v vodne, vetrne in sončne vire energije, medtem ko jih je na Balkanu veliko.  

"Lahko pritegnemo nemške in vse druge evropske investicije. Možnosti za nekaj takih pozitivnih učinkov so, a vseeno ne bi igral na karto, da bo Balkan imel koristi od nemške krize. Verjetneje se mi zdi, da bo Balkan plačal, torej trpel," meni Jovanović. Po njegovi oceni škoda ne bo velika, razen če Nemčija zapade v hudo krizo. Toda tega trenutno ne pričakuje.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar