Vse več finančnih družb zaposluje vohune

Jami Miscik se je 7. oktobra lani v zgodnjih jutranjih urah prebudila v svojem kalifornijskem domu, odprla ipad in zasledila šokantno novico o Hamasovem napadu na Izrael. Veteranka Centralne obveščevalne agencije (Cia) je hitro poklicala dva sodelavca – nekdanjega vodjo ameriškega centralnega poveljstva in nekdanjega admirala ameriške mornarice – ter pripravila odziv na naraščajočo krizo. Ob tem je upoštevala različne scenarije o morebitnem izraelskem odzivu in širših posledicah, ki bi jih ta lahko imel.

Trojica ni delala za Cio ali katero koli vladno agencijo, njihovi nasveti so bili prilagojeni zaposlenim in strankam investicijske banke Lazard. Kmalu so pripravili spletne informativne sestanke za več sto zaposlenih v podjetju in raziskavo o tem, kako bi lahko nestanovitne razmere vplivale na trge. "Takoj smo se vrgli v akcijo," pravi Miscik. "Gre za osnovno razumevanje pojava in pozorni moramo biti na naslednje: Ali se širi? Ali bo Hezbolah zaostril situacijo? Delo, ki sem ga opravljala, ti izostri instinkte o tem, kaj je zares pomembno in kaj ne."

Miscik in njeni sodelavci spadajo med vse številčnejše nekdanje vohune, diplomate in vojake, ki se preusmerjajo v bančništvo. Po podatkih podjetja SSR Personnel, ki v Združenem kraljestvu pomaga vladnim uslužbencem pri iskanju zaposlitve v zasebnem sektorju, se je v zadnjem letu za 30 odstotkov povečalo število delovnih mest na področju financ, za katera se zahteva znanje iz obveščevalne varnosti. Ta trend je posledica vse večjega zavedanja, da nevarnosti, s katerimi se soočajo vlagatelji, daleč presegajo obrestne mere, inflacijo in izgube posojil ter da pri naložbah ni pametno zanemariti geopolitike – še posebno letos, ko bodo v več deset državah izvedene volitve. V nedavni anketi, ki jo je med 500 institucionalnimi vlagatelji izvedel upravitelj skladov Natixis SA, je bila kot največje globalno tveganje navedena možnost, da bi nepošten politični akter z enim samim dejanjem postavil na glavo tržne predpostavke.

Oktobra je Mastercard objavil, da je zaposlil Jeremyja Fleminga, nekdanjega vodjo GCHQ, britanske obveščevalne, varnostne in kibernetske agencije. David Petraeus, nekdanji direktor Cie, je partner v investicijskem podjetju Kohlberg Kravis Roberts & Co. Nekdanji vodja britanskih oboroženih sil Nick Carter je posebni svetovalec upravitelja premoženja Schroders Plc, podjetje pa je za vodjo poslovanja v tej državi imenovalo Sebastiana Wooda, nekdanjega veleposlanika na Kitajskem.

Wood in Carter sta lani izvedla več deset informativnih sestankov, govorov in spletnih oddaj ter tako ponudila vpogled, ki ga upravitelji Schrodersovih skladov ne morejo zagotoviti, pravi Phil Middleton, glavni izvršni direktor družbe za Severno in Južno Ameriko. Pojasnjuje, da je Woodovo strokovno znanje o Kitajski izboljšalo razumevanje te države pri strankah, Carterjevo znanje o Bližnjem vzhodu pa vlagateljem pomaga razumeti, da lahko tamkajšnji dogodki odmevajo na nepričakovane načine. "Vrsto let se je poglobljeno ukvarjal s tem," pravi Middleton. "Ima strokovno znanje, ki ga v podjetju nimamo vedno na voljo."

Prehod v finančni sektor jih seveda privlači predvsem zaradi denarja. Nekdanji visoki britanski obveščevalec pravi, da se je njegova plača potrojila, ko se je zaposlil v banki. Tolikšno povišanje plače pa že vzbuja zaskrbljenost zaradi bega možganov na obeh straneh Atlantika. "Ravno to se dogaja, pravi boj za vrhunske storitve," pravi James Butler, soustanovitelj podjetja Enteles Search s sedežem v Londonu, ki se ukvarja z zaposlovanjem. Zasledil je tudi porast varnostnih strokovnjakov, ki iščejo zaposlitev v financah. GCHQ trdi, da je bilo zaposlovanje osebja v zasebnem sektorju in zunaj njega vedno obojestransko koristno. Vodilne ameriške obveščevalne agencije tega niso želele komentirati ali pa se niso odzvale na elektronska sporočila.

Začetna plača obveščevalcev v britanski obveščevalni agenciji MI6 je približno 43 tisoč evrov, direktor agencije Richard Moore pa je septembra 2022 v žep pospravil približno 187 tisoč evrov. Začetna plača novih uslužbencev Cie je okoli 62 tisoč evrov, direktor William Burns pa zasluži okoli 185 tisoč evrov. V podjetju SSR pravijo, da so se z nekdanjimi obveščevalci dogovorili za plače v bankah v vrednosti do skoraj 600 tisoč evrov z dolgoročnimi spodbudami, ki lahko ta znesek še znatno povečajo. "Več ljudi iz obveščevalnih služb išče priložnosti," pravi Peter French, izvršni direktor podjetja. "Finančne storitve so zelo privlačne, saj ponujajo višje osnovne plače in dodatke."

To pa vendarle ne pomeni, da lahko vohuni rešijo vse težave. Ko zapustijo javni sektor, namreč izgubijo dostop do najnovejših obveščevalnih ocen in pogosto ne morejo zagotoviti podrobnosti, ki jih stranke najbolj potrebujejo, ne da bi pri tem kršili zakon. Nekateri lahko pogrešajo občutek poslanstva, ki so ga imeli na prejšnjem delovnem mestu, ali pa ne morejo sprejeti osredotočenosti finančne industrije na dobiček. "Prilagodljiv pristop je nedvomno ključnega pomena za uspeh v poslovnem sektorju," pravi Mike Bluestone iz britanskega strokovnega organa Register of Chartered Security Professionals, ki pomaga vohunom, policistom in vojaškemu osebju pri prehodu v zasebni sektor. "Žal pa vsem ne uspe."

Bloomberg Businessweek Adria

 

Nekdanji vohuni se morajo soočati z nešteto kočljivimi vprašanji, kajti vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni zaradi vsega, kar sledi. Od zmage Donalda Trumpa na naslednjih predsedniških volitvah v ZDA do stopnjevanja napetosti med ZDA in Kitajsko. V ospredju je seveda spor med Izraelom in Hamasom, pa tudi trajanje podpore zahodnih držav Ukrajini in vprašanje, ali bo Evropa v primeru umika ZDA na koncu zagotovila več sredstev.

Njihovo vsakodnevno delo pa je običajno manj povezano z zbiranjem informacij in bolj s pomočjo strankam pri razumevanju človeških izračunov, ki so v igri v konfliktih, ter z napovedovanjem tega, kar se lahko zgodi v prihodnosti. Alex Younger si je v letih, ko je vodil MI6, prizadeval ustaviti terorizem in razdreti sovražne države ter je pogosto obiskoval krizna žarišča, kot sta Afganistan in Somalija. Odkar se je pred dvema letoma pridružil družbi Goldman Sachs Group v Londonu, pa na sestanke s strankami in zaposlenimi pogosteje potuje v Zürich ali New York. "V resnici gre za utrjevanje odnosov in pridobivanje informacij," pravi Younger. "In ta svet zelo dobro poznam."

Vse več je tudi povpraševanja po nekdanjih vohunih, ki bi bankam pomagali okrepiti notranji nadzor zaradi milijardnih kazni, ki jih je finančna panoga prejela za prekrške, kot so uporaba nepooblaščenih storitev sporočanja, neuspešnost pri preprečevanju pranja denarja in neustrezna izmenjava informacij o prodaji delnic strank. "V banko sem šel, da bi odkril neustrezno ravnanje, nepoštene trgovalce in notranje osebe, ki manipulirajo s trgom, da bi zaščitil finančne trge in ugled banke," pravi Alan Lovell, ki je po 26-letni karieri v britanski obveščevalni službi in nacionalni varnosti vodil globalni nadzor v banki HSBC Holdings, zdaj pa dela v svetovalnem podjetju TradingHub Group.

Podjetja od teh novih uslužbencev pričakujejo, da jim bodo pomagali izogniti se dvomljivim strankam, kar je vse težja naloga, saj se morajo spoprijeti z zapletenimi režimi sankcij, uvedenimi po ruskem napadu na Ukrajino. "Včasih je bil varnostnik tisti, ki je rekel: Ne, tega ne moreš," pravi Mike Hurst, direktor podjetja HJA Consult v Londonu. "Dobri strokovnjaki za varnost so tisti, ki rečejo: Biti moramo spodbujevalci in uskladiti varnost s potrebami podjetja. Razumeti morajo poslovanje."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar