Zakaj so čipi novo geopolitično orožje

Ti ključni deli tehnologije – znani kot integrirana vezja ali pogosteje samo čipi – so morda res najmanjši, a hkrati najzahtevnejši. Ker je njihova proizvodnja tako zahtevna in draga, je svet danes odvisen od peščice proizvajalcev, kar je postalo zelo očitno ob pomanjkanju surovin med pandemijo. Da gre za pomembne igralce, kaže tudi dejstvo, da je proizvajalec čipov Nvidia postalo najvrednejše javno podjetje na svetu. Dostop do čipov je postal tudi geopolitično orožje.

1. Zakaj prihaja do vojne zaradi čipov?

Silicij se skriva v osrčju vsakega napredka na področju umetne inteligence, povečanja dosega električnih vozil ali sistema za usmerjanje hipersoničnih raket. Večina vodilne svetovne tehnologije čipov izvira iz ZDA. Kitajska, največji trg za elektronske komponente, pa si vse bolj želi, da bi več čipov, ki jih uporablja, izdelovala sama.

Zaradi tega Washington poskuša omejiti vzpon azijskega tekmeca in se spoprijeti s pomisleki o nacionalni varnosti. Peking je vložil na milijarde evrov v prizadevanja za zagon lastne industrije čipov in zmanjšanje odvisnosti od uvoza, za katerega ZDA vse bolj povečuje omejitve. Hkrati Evropa in ZDA namenjajo ogromna sredstva za ponovni zagon fizične proizvodnje čipov, da bi zmanjšali, kot pravijo, nevarno odvisnost od nekaj obratov v Vzhodni Aziji.

2. Zakaj so čipi tako pomembni?

Potrebujemo jih za obdelavo in razumevanje gore podatkov, ki so kot gonilo gospodarstva postali konkurenčni nafti. Čipi so izdelani iz materialov, ki so naneseni na silicijeve ploščice, in lahko opravljajo različne funkcije. Pomnilniški čipi, ki shranjujejo podatke, so razmeroma preprosti in z njimi se trguje kot z blagom. Logični čipi, ki izvajajo programe in delujejo kot možgani naprave, so kompleksnejši in dražji. Dostop do komponent, kot je pospeševalnik umetne inteligence

H100 podjetja Nvidia, je postal povezan z nacionalno varnostjo in usodo velikih podjetij, kot sta Alphabetov Google in Microsoft, ki tekmujejo v gradnji velikanskih podatkovnih centrov, da bi si prisvojila vodilno vlogo na področju, ki velja za prihodnost računalništva. A tudi vsakdanje naprave so vse bolj odvisne od čipov. Vsak pritisk gumba v avtomobilu zahteva preproste čipe za pretvorbo dotika v elektronske signale. Vse naprave na baterijski pogon potrebujejo čipe za pretvorbo in uravnavanje pretoka električne energije.

Bloomberg

 

3. Kdo nadzira ponudbo?

Proizvodnja čipov postaja vse bolj negotov in ekskluziven posel. Novi obrati stanejo več kot 18,5 milijarde evrov, njihova gradnja traja več let, prav tako pa morajo obratovati 24 ur na dan, da bi prinašali dobiček. Zaradi potrebnega obsega se je število podjetij z vrhunsko tehnologijo zmanjšalo na samo tri: Taiwan Semiconductor Manufacturing (TSMC), južnokorejsko podjetje Samsung Electronics in Intel iz ZDA.

Podjetji TSMC in Samsung delujeta kot tako imenovani livarni, ki za podjetja po vsem svetu izvajata zunanjo proizvodnjo. Vsi – od družbe Nvidia do notranjih prizadevanj podjetij Microsoft in Amazon – so odvisni od dostopa do najboljše proizvodnje, ki večinoma poteka v Tajvanu. Intel se je prej osredotočal na izdelavo čipov za lastno uporabo, zdaj pa poskuša tekmovati tudi s podjetjema TSMC in Samsung za pogodbeno proizvodnjo. Na nižjih stopnjah prehranjevalne verige obstaja velika industrija, ki izdeluje tako imenovane analogne čipe.

Podjetja, kot sta Texas Instruments in STMicroelectronics NV, so vodilni proizvajalci komponent, ki nadzorujejo pritiske na gumbe in pretvarjajo energijo v napravah. Na to področje se je usmerila Kitajska, ki ji je onemogočen dostop do številnih strojev, potrebnih za izdelavo najsodobnejših delov, in ki vlaga veliko sredstev za povečanje proizvodnje in prevzem tržnega deleža.

Bloomberg

 

4. Geopolitična tekma. Kaj se dogaja v ozadju?

Kljub veliki kitajski potrošnji so njeni proizvajalci čipov še vedno odvisni od ameriške tehnologije, njihov dostop do tehnologije za proizvodnjo čipov v tujini pa se krči.

ZDA so leta 2023 uvedle strožji nadzor izvoza za nekatere čipe in opremo za izdelavo čipov, da bi Kitajski preprečile razvoj zmogljivosti, ki jih Washington obravnava kot potencialno vojaško grožnjo, kot so superračunalniki in umetna inteligenca. Oktobra so bila pravila še poostrena, sporazumi, sklenjeni z Japonsko in Nizozemsko, ki naj bi jim sledili, pa naj bi začeli veljati leta 2024. V začetku leta 2024 so ZDA pritisnile na zaveznice, naj še zaostrijo omejitve dostopa Kitajske do polprevodniške tehnologije, da bi zapolnile luknje v nadzoru izvoza. Bidnova administracija poskuša vključiti Nemčijo in Južno Korejo v sporazum o omejevanju čipov na Kitajskem, ki sta ga že sklenili Japonska in Nizozemska, saj so v vseh štirih državah ključna podjetja v dobavni verigi polprevodnikov.

Nekateri kitajski tehnološki voditelji, med njimi Huawei Technologies, so bili uvrščeni na tako imenovani seznam prepovedanih subjektov. Ameriški dobavitelji tehnologije čipov morajo za prodajo tem podjetjem pridobiti dovoljenje ameriške vlade, kar naj bi omejilo kitajsko sposobnost razvoja vrhunskih čipov in vrhunskih aplikacij umetne inteligence. A je Huawei kljub temu leta 2023 napovedal telefon mate 60 pro, ki ga poganja nov čip kirin 9000s. Ta procesor je izdelalo podjetje Semiconductor

Manufacturing International Corporation s sedežem v Šanghaju, in to s tako imenovano sedemnanometrsko tehnologijo, ki je naprednejša, kot dovoljujejo predpisi ZDA.

Ameriški politiki so se odločili, da morajo narediti več kot le zadržati napredovanje Kitajske. Zakon o čipih in znanosti iz leta 2022 bo zagotovil približno 46,5 milijarde evrov zveznega denarja za podporo ameriški proizvodnji polprevodnikov in spodbujanje kvalificirane delovne sile, ki jo industrija potrebuje. Trije največji proizvajalci čipov, TSMC, Samsung in Intel, so napovedali načrte za nove obrate v ZDA.

Evropa se je pridružila tekmi za zmanjšanje koncentracije proizvodnje v Vzhodni Aziji. Članice Evropske unije so se novembra dogovorile za načrt v vrednosti 43 milijard evrov za zagon proizvodnje polprevodnikov. Cilj je podvojiti proizvodnjo v tem bloku na 20 odstotkov svetovnega trga do leta 2030.

Japonska je namenila približno 25 milijard evrov državnih sredstev za revitalizacijo panoge polprevodnikov, pri čemer upa, da bo poraba na tem področju, vključno s podporo zasebnega sektorja, dosegla 61 milijard evrov. Med cilji načrta je tudi potrojitev prodaje doma proizvedenih čipov do leta 2030.

Depositphotos

 

 5. Kje je v vsem tem Tajvan?

Ta otoška demokratična država je postala prevladujoča igralka na področju zunanje proizvodnje čipov delno zaradi odločitve vlade v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da spodbudi elektronsko industrijo. Družba TSMC je skoraj sama ustvarila poslovni model livarne – izdelovanja čipov, ki so jih zasnovali drugi. To je pristop, ki so ga uporabniki čipov sprejeli, ko so stroški novih obratov poskočili v nebo. Velike stranke, kot je Apple, so družbi TSMC omogočile, da je z veliko količino razvila vodilno strokovno znanje v industriji, zdaj pa se svet zanaša nanjo.

Podjetje je leta 2022 po prihodkih prehitelo Intel. Prilagajanje njegovemu obsegu in znanju bi trajalo leta in stalo celo bogastvo. A zaradi politike je tekma postala pomembnejša od denarja, saj ZDA sporočajo, da si bodo še naprej prizadevale omejiti dostop Kitajske do ameriških čipov, izdelanih v tajvanskih livarnah. Kitajska otok, ki leži le sto milj (161 kilometrov) od njene obale, že dolgo razglaša za svoje ozemlje in grozi z napadom, da bi preprečila njegovo uradno neodvisnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar