Študentje bodo robota poslali na Luno pred agencijo Nasa

Maja bo s komercialnim poletom v vesolje na površje Lune poletel rover z imenom Iris. 

Združene države Amerike (ZDA) so bile prva in edina država, ki je na Luno poslala ljudi, vendar v mednarodni tekmi pošiljanja robotov na Luno ameriške vesoljske agencije Nasa trenutno ni opaziti. V 70. letih prejšnjega stoletja sta na Luni pristala prva lunarna robotska roverja Sovjetske zveze, Indija se je podobnega podviga lotila leta 2019, a pri tem ni bila uspešna. Edini delujoči lunarni rover je kitajski Yutu 2, 136-kilogramski stroj, ki se je zadnja štiri leta sprehajal po nekaj več kot kilometru površine na oddaljeni strani Lune in od tam pošiljal slike kamnin. Grčija, Japonska in Združeni arabski emirati spadajo med države, ki razvijajo lastne programe lunarnih roverjev.

Zelo verjetno bo Nasine robote prehitela tudi skupina, ki jo sestavljajo predvsem študenti univerze Carnegie Mellon (angl. Carnegie Mellon University). Približno 300 jih je razvijalo rover z imenom Iris. Na Luno ga nameravajo poslati na krovu komercialnega lunarnega vesoljskega plovila, katerega izstrelitev je načrtovana za 4. maj.

Nikolai Stefanov, 19-letni dodiplomski študent fizike, se je projektu pridružil, ko je naletel na plakat, ki je oglaševal projekt z geslom: "Nikoli ni druge priložnosti biti prvi." Zaradi pomanjkanja izkušenj se je ponudil za prinašanje kave tistim, ki so opravljali tehnično delo. Stefanov, ki ima zdaj 22 let, ima zdaj drugo vlogo: vodja nadzora misije. Ko bo rover pristal na Luni, bo poskrbel, da bodo stvari potekale gladko. 

Iris je velik kot škatla za čevlje in tehta dva kilograma, kar pomeni, da je najmanjši in najlažji rover, ki bo dosegel Luno. Je tudi prvi, ki je izdelan iz ogljikovih vlaken, in ne aluminija. Rover je bil tako majhen deloma izdelan zato, da so si lahko njegovi ustvarjalci privoščili polet z zasebnim plovilom. Podjetje, ki bo izvedlo pristanek – gre za spin-off podjetje Astrobotic Technology univerze Carnegie Mellon –, bo na Luno prepeljalo 14 koristnih tovorov. Univerza Carnegie Mellon ne želi izdati, koliko je stala vozovnica roverja Iris, celoten projekt pa je stal 800 tisoč dolarjev (732 tisoč evrov). Del sredstev je zagotovila univerza, pri financiranju pa so sodelovali tudi zasebni donatorji, deloma prek kampanje množičnega financiranja, ki podpira lunarne projekte univerze. Imena vseh 900 sodelujočih, med katerimi je bilo veliko študentov, bodo v besedilni datoteki na krovu Irisa prenesena na Luno.

Iris kot orodje za znanstveno opazovanje ni najmočnejši instrument. Spredaj in zadaj ima le eno kamero, zato bo še posebej težko razlikovati med senčnimi skalami in kraterji. Prednost roverja Iris pa je, da je nizek, kar pomeni, da bi lahko njegova kamera od blizu posnela fotografije luninega prahu. Kljub omejitvam je Iris nedvomno korak naprej za zasebno vesoljsko industrijo. To bo prvi rover, ki ga ni sestavila nacionalna država in bo pristal na nezemeljskem telesu. "Vesolje želimo odpreti vsem," pravi Stefanov. 

Bloomberg Businessweek

 

Uspeh ni zagotovljen. Če bo Iris preživel izstrelitev in gravitacijske valove, močna elektromagnetna polja in pristanek na Luni, se bo moral spopasti še z ekstremnimi temperaturami in izzivi navigacije po površini Lune. Baterija roverja Iris zdrži približno 50 ur, njegovi razvijalci pa upajo, da mu bo v tem času uspelo posneti fotografije in jih poslati na Zemljo. Ko se bodo baterije izpraznile, bo ostal na Luni. 

Uradni ameriški vesoljski program se bolj osredotoča na Mars kot na Luno. Na rdečem planetu je pristalo pet Nasinih roverjev, prvi leta 1997. Novembra 2024 namerava Nasa na Luno poslati svoj prvi rover, 453-kilogramskega robota z imenom Viper. Viper bo kartiral surovine na Luni ter poskušal določiti lokacijo in koncentracijo ledu. 

Univerza Carnegie Mellon pričakuje, da bodo njeni študenti postali stalni sodelavci pri raziskovanju Lune. Načrtuje še en rover, ki ga bodo izdelali študenti, in sicer gre za projekt MoonRanger, vreden pet milijonov dolarjev (4,58 milijona evrov), ki ga financira Nasa. MoonRanger bo na Luninem južnem polu poskušal najti led, ki naj bi bil zakopan približno meter pod njeno skorjo. Zaradi tega bi bil rover morda dober kandidat za spremljevalca načrtovane Nasine misije za iskanje vode na Luni, v okviru katere naj bi leta 2025 na njenem južnem polu pristala dva Američana. Bila bi prva človeka na Luni po več kot 50 letih. 

Bloomberg Businessweek

 

Raewyn Duvall, 28-letna vodja projekta Iris, je prej delala pri Nasi, zdaj pa je doktorska študentka na univerzi Carnegie Mellon. Pravi, da bodo roverji utrli pot za prebivanje ljudi v vesolju, in ta scenarij je po njenem mnenju neizogiben. Roverji lahko pripravijo območja za pristanek in ustvarijo habitate, primerne za ljudi – iz luninega regolita (luninega prahu) se bosta pridobivala vodik in kisik za vzdrževanje življenja in za uporabo kot raketno gorivo. "Roboti so v resnici način za iskanje najboljših lokacij in virov, kamor bi se morali v prihodnosti odpraviti ljudje," pravi Duvall. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar