Zakaj Apple še vedno ni razvozlal umetne inteligence

Leta 2018 se je zdelo, da so prizadevanja na področju umetne inteligence v družbi Apple končno na pravi poti. V začetku istega leta je Craig Federighi, vodja programske opreme v podjetju, zbral svoje vodilne in jim oznanil izvrstno kadrovsko pridobitev: podjetje je Googlu pravkar prevzelo Johna Giannandrea, ki je postal vodja oddelka za umetno inteligenco. JG, kot ga kličejo v industriji, je na Googlu vodil skupine za iskanje in umetno inteligenco. Pod njegovim vodstvom so ekipe uvajale najsodobnejšo tehnologijo umetne inteligence v aplikacijah Photos, Translate in Gmail – vse to so projekti, ki so skupaj s prevzemom pionirskega britanskega podjetja DeepMind leta 2014 Googlu prinesli sloves prvaka na področju umetne inteligence. 

Za vodstvo Appla začetek sodelovanja z Giannandreom ni bil zgolj udarec, namenjen njihovemu najhujšemu tekmecu. Upali so, da je to hkrati začetek vzpona podjetja na sam vrh v umetni inteligenci. Tik pred smrtjo soustanovitelja Steva Jobsa v letu 2011 je Apple predstavil svojo glasovno pomočnico Siri. Ta se je sprva zdela kot nekaj iz znanstvene fantastike – Apple je ponovno zasnoval futuristični računalniški koncept in ga spremenil v izdelek za vsakogar. Toda v nekaj letih so tudi Google, Amazon in drugi konkurenti predstavili svoje glasovne pomočnike, ki pa so se zdeli veliko naprednejši, medtem ko je Applovemu izdelku lahko spodletelo že pri osnovnem razumevanju in ukazih. 

Na Škotskem rojeni Giannandrea je prevzel nadzor nad skupino, ki je združila vse Applovo delo na področju UI. Po besedah številnih zaposlenih so najvišji vodstveni delavci že dolgo verjeli, da so težave podjetja deloma posledica narave Applovih prizadevanj za umetno inteligenco, ki so bila razdeljena med različne ekipe za razvoj izdelkov. (Zaposleni, tako kot drugi, s katerimi so se pogovarjali pri pripravi tega članka, so med pogovori o občutljivih zadevah prosili za anonimnost.) Raziskave strojnega učenja, testne operacije in Siri so se zdaj znašle pod enotnim okriljem. Giannandrea bi poročal neposredno glavnemu izvršnemu direktorju Timu Cooku, kar bi področju UI zagotovilo vlogo, kot so jo do tistega trenutka uživale programska oprema, strojna oprema in storitve – glavne skupine, ki sestavljajo Applovo delovno silo. 

Navdušenja Federighija ob predstavitvi novega sodelavca ni bilo mogoče prezreti – pomočnico Siri so si od njenih začetkov številni podajali med seboj, naposled je pristala pri njem, zdaj pa jo je lahko predal Giannandreu. "On je prava oseba, kakršno smo potrebovali za umetno inteligenco," je povedal svojemu osebju. Poleg Giannandreovega dela pri Googlu, kjer so mu pripisovali največ moči, če odštejemo vlogo izvršnega direktorja, je bil tudi glavni tehnološki direktor internetnega pionirja Netscape. "Koga drugega na svetu naj bi zaposlili?" se sprašuje eden od naših sogovornikov, ki je sodeloval pri dogovoru o zaposlitvi. 

Sedem let po prihodu Giannandrea pa od optimizma, ki ga je ta prinesel s seboj, ni ostalo nič. Applova umetna inteligenca je le še bolj zaostajala. Odkar se je programska oprema ChatGPT družbe OpenAI leta 2022 usidrala v javno zavest, so vsa večja tehnološka podjetja pospešila svoja prizadevanja za razvoj velikih jezikovnih modelov (LLM), ki poganjajo tovrstne programe, jih nato vključila v glasovne pomočnike in druga orodja, ter potrošnike poskusila prepričati o njihovi nepogrešljivosti. 

Apple je, prav tako kot njegovi konkurenti, uvedel nove funkcije umetne inteligence, vendar so te večinoma izstopale po zamudah in neprepričljivosti. Junija lani je podjetje na svoji svetovni konferenci razvijalcev (WWDC) napovedalo funkcijo Apple Intelligence in jo poimenovalo umetna inteligenca za nas preostale – kot poklon originalnemu namiznemu računalniku Mac, ki se je na trgu leta 1984 predstavil kot računalnik za nas preostale. Med obljubljenimi funkcijami smo lahko našli nova orodja za izboljšanje pisanja, za povzemanje e-poštnih sporočil in obvestil ter ustvarjanje čustvenih simbolov in slik po meri na podlagi pisnih opisov. Podjetje je predstavilo tudi prenovljeno različico Siri, ki jo poganja umetna inteligenca. Po njihovih zatrjevanjih lahko glasovni pomočnik zdaj na vprašanja odgovarja tako, da se poglobi v osebne podatke uporabnika in vsebino na zaslonu. Najvišji namestnik Giannandreove ekipe je to demonstriral tako, da je Siri povprašal o potovalnih načrtih njegove mame. Odgovor je temeljil na informacijah, ki jih je orodje brezhibno črpalo iz e-poštnih in besedilnih sporočil, in je vseboval načrt poti. Apple je dejal, da bodo uporabniki lahko svoje naprave prek Siri nadzorovali tudi na nove načine: na primer z izbiro, obrezovanjem in pošiljanjem fotografij družinskim članom, ne da bi se pri tem sploh dotaknili zaslona. 

Slutnja naprav, ki jih v celoti poganja umetna inteligenca, je povzročila močan porast cene delnic Appla. Navdušenje se je okrepilo septembra, ko je podjetje naznanilo, da je njihov najnovejši telefon, iPhone 16, "zgrajen od samih temeljev navzgor" in vključuje funkcijo Apple Intelligence. A ko je naprava isti mesec prišla na trg, funkcij z UI na njej ni bilo mogoče najti – prve tovrstne funkcije, vključno z orodji za pisanje in povzetke, so izšle šele mesec in pol pozneje. Funkcija za ustvarjanje t. i. genmojijev po meri je prišla na vrsto šele decembra. Obsežna nadgradnja funkcije obvestil iOS, ki prednostno prikazuje opozorila na podlagi nujnosti, pa je bila predstavljena šele marca. 

Kar zadeva nadgradnjo Siri, so v Applu po podatkih oseb, ki se ukvarjajo s to tehnologijo, merili na april 2025. Ko pa je Federighi na svojem telefonu nekaj tednov pred načrtovano predstavitvijo operacijskega sistema začel uporabljati beta različico iOS, 18.4, je osupel ugotovil, da številne funkcije, ki jih je Apple že oglaševal – vključno s pridobivanjem številke vozniškega dovoljenja s pomočjo glasovnega ukaza –, dejansko niso delovale. (Predstavitve na WWDC so vsebovale videoposnetke zgodnjega prototipa, ti pa so prikazovali, kaj bi ta sistem po mnenju Appla lahko dosledno izvajal.) Načrtovano lansiranje je bilo preloženo na maj, nato pa za nedoločen čas, čeprav so funkcije v reklamah za iPhone 16 še vedno promovirali. Nekateri kupci, ki so naprave kupili, misleč, da gre za naprave z umetno inteligenco, so se vključili v skupinske tožbe, ki družbo Apple obtožujejo lažnega oglaševanja. V podjetju teh tožb niso želeli komentirati, prav tako so zavrnili komentar za ta članek, tudi v imenu prej omenjenih vodstvenih delavcev. 

Nova Siri za junijski WWDC še ne bo nared, torej leto po tem, ko so nadgradnjo prvič napovedali. Namesto prenovljenega pomočnika – kaj šele omembe vrednega konkurenta ChatGPT – se bodo morali uporabniki zadovoljiti z obljubami o nadaljnjih uvedbah funkcije Apple Intelligence. Na voljo bodo tudi različne nadgradnje programske opreme, ki ne temeljijo na UI, na primer preoblikovani uporabniški vmesnik, zahvaljujoč kateremu so operacijski sistemi iPad, Mac in iPhone bolj kohezivni in ki spominja na programsko opremo za očali Vision Pro za mešano resničnost. 

"To je kriza," pravi višji član Applove ekipe za umetno inteligenco. Drugi član ekipe prizadevanja na tem področju primerja s potapljajočo se ladjo: "Tone že dolgo časa." Po internih podatkih, ki jih je pridobil Bloomberg Businessweek, tehnologija podjetja ostaja cela leta za konkurenco. 

Zamuda z napredkom, ki bi lahko spremenil svet, za Apple ni nujno katastrofalna. Podjetje pogosto z veseljem počaka, da konkurenti uvedejo novo tehnologijo, vključno z vsemi povezanimi tveganji, in svoji dobri milijardi strank šele nato izda svojo dobro zasnovano, zelo dostopno različico. Tako so storili s predvajalniki MP3, pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki, urami in brezžičnimi slušalkami. V odgovor na vprašanje o zamudah je Cook opozoril na funkcije Apple Intelligence, ki so prišle na trg, pa tudi na njihovo širitev na španščino, kitajščino in druge jezike. Nadgradnja funkcije Siri po njegovih besedah preprosto potrebuje več časa za izpolnitev Applovih standardov kakovosti. "Za to ni veliko drugih razlogov," je dejal Cook. "Samo malo dlje traja, kot smo pričakovali." 

Kar zadeva umetno inteligenco, lahko vidimo, da ji je Apple namenil precej sredstev, rezultatov pa je le malo. Podjetje v primerjavi s konkurenco že dolgo zaposluje veliko manj strokovnjakov, usmerjenih v umetno inteligenco, pravijo vodstveni delavci iz Appla in drugih podjetij. Prav tako si je podjetje v primerjavi z drugimi priskrbelo manj dragih grafičnih procesnih enot (GPU), ki so potrebne za usposabljanje in zagon LLM-jev. Vodstvo Appla je letos zaradi teh in podobnih vprašanj doživelo korenite spremembe, saj Siri in druge ekipe, povezane z umetno inteligenco, niso več pod Giannandreovim poveljstvom. 

David Paul Morris/Bloomberg

 

Medtem ko nekateri zaposleni te težave pripisujejo odločitvam določenih vodstvenih delavcev, drugi opažajo simptome globljega problema. Apple si je vlogo vodilnega tehnološkega podjetja v svetu zagotovil z metodičnim uvajanjem dovršenih izdelkov z ročno izbrano vsebino na programski opremi, ki se smiselno posodablja le enkrat letno; umetna inteligenca pa se je izkazala za hitrejši, bolj razpuščen in bolj invaziven posel. V preteklosti so se Applovi najuspešnejši izdelki zanašali na osnovne tehnologije, ki so jih razvili v podjetju samem – kot so zasloni na večkratni dotik za iPhone in napredni čipi za iPade in novejše Mace, če navedemo le dva primera. Z umetno inteligenco ta formula ni našla skupnega jezika. Podjetje je lani prekinilo svoj projekt samovozečega avtomobila, potem ko je v času enega desetletja vanj vložilo milijarde dolarjev; deloma zato, ker je spoznalo, da njihova umetna inteligenca ne bo mogla izpolniti obljub o popolnoma avtonomnem vozilu. Nadaljnji neuspeh umetne inteligence bi verjetno na propad obsodil številne Applove načrte za prihodnost, od očal za razširjeno resničnost in robotov pa vse do ur in brezžičnih slušalk, ki lahko prepoznavajo predmete v svetu okoli sebe. Tako bi se Apple znašel v znatno slabšem položaju v bitki za to, kako bodo uporabniki v prihodnjih letih komunicirali s pametnimi napravami. 

Eddy Cue, Applov višji podpredsednik oddelka za storitve in Cookov tesni zaupnik, je sodelavcem povedal, da je položaj podjetja na vrhu tehnološkega sveta ogrožen. Poudaril je, da Apple ni kot Exxon Mobil, ki izdeluje nekaj, kar bo svet potreboval še naprej, in skrbi ga, da bi UI lahko Applu zadala udarec, kakršnega je iPhone zadal Nokii. Na zveznem sodišču, kjer se je zglasil v zvezi s tožbo ministrstva za pravosodje proti družbi Alphabet, je Cue dejal, da bi iPhone v desetletju lahko postal nepomemben: "Pa naj se sliši še tako noro."

Steve Jobs za gradnjo iskalnikov, inteligentnih ali katerih drugih, ni bil prav zainteresiran. "Steve preprosto ni verjel, da bodo stranke poskušale same najti stvari," pravi njegov sodelavec. "Verjel je, da je Applova naloga, da vsebine pripravi in strankam pokaže, kaj bi si morale želeti." To je le eno od številnih Jobsovih prepričanj, ki je podjetje oblikovalo še dolgo po njegovi smrti. Sredi leta 2010 se je Apple poigraval z idejo, da bi iskalno vrstico umestil na vrh začetnega zaslona na iPhonu, namesto da bi jo skril za poteg po zaslonu, a Applova oblikovalska ekipa je na to zamisel vložila veto. 

Pa vendar; ko se je Jobs prvič srečal s Siri – ki je bila sprva prisotna kot izdelek v Applovi trgovini App Store –, ga je ta prevzela. Soustvarjalec aplikacije, Dag Kittlaus, pravi, da jo je prvotni koncept opredeljeval kot pripomoček za opravke. "Naša končna vizija je bila, da bi se lahko z internetom pogovarjali in vaš pomočnik bi vse opravil namesto vas," se spominja. "Sploh vam ne bi bilo treba vedeti, od kod naj bi te informacije prišle: celoten problem odkrivanja aplikacij in spletnih strani bi bil odstranjen iz enačbe."

Andrew Burton/Za Washington Post/Getty Images

 

V svoji zgodnji obliki kot aplikacija za iPhone je Siri znala rezervirati mizo v restavraciji, poiskati kino ali poklicati taksi. Jobs jo je takoj videl kot veliko več kot le aplikacijo – verjel je, da bi lahko postala primarni uporabniški vmesnik za Applove naprave. Kmalu po tem, ko je začel uporabljati Siri, je poklical Kittlausa in ga skupaj z njegovimi soustanovitelji povabil k sebi na dom. Med triurnim klepetom se je Jobs ponudil, da kupi njihovo podjetje. Ko se je Kittlaus upiral, ga je Jobs naslednjih 24 dni poklical prav vsak dan. 

Kittlaus je končno popustil, Jobs pa je funkcijo Siri spremenil v eno od glavnih razvojnih prednostnih nalog Appla. "Siri je postala njegov osebni projekt," se spominja Kittlaus. "Z njim sem se srečeval vsak teden, vse dokler to zaradi njegovega zdravstvenega stanja ni bilo več mogoče."

Siri je na trg vstopila kmalu po Jobsovi smrti. Razvoj se je v prvih letih osredotočal predvsem na osnovne naloge, kot so podajanje informacij o vremenu, nastavitev časovnikov, predvajanje glasbe in upravljanje besedilnih sporočil, ta opravila pa se niso pretirano zanašala na Applove tekoče raziskave strojnega učenja, ki so se med drugim osredotočale na prepoznavanje obraza in prstnih odtisov, pametne predloge (kot je opozorilo na podlagi prometnih razmer, kdaj se morate odpraviti na sestanek), izboljšane zemljevide in dva visokoleteča projekta tistega časa: očala in avtomobil. 

Nekateri najvišji vodstveni delavci, ki so nadzirali programsko opremo, so bili mnenja, da bi moral Apple umetni inteligenci v operacijskem sistemu iPhone dodeliti bolj vidno vlogo. "Okoli leta 2014 smo se lahko hitro prepričali, da je to nekaj revolucionarnega in veliko močnejšega, kot smo mislili sprva," pravi eden od njih, nadaljuje pa, da Federighija, svojega nadrejenega, niso mogli prepričati, da naj umetno inteligenco vzame resno: "Veliko naših prizadevanj je naletelo na gluha ušesa."

Apple je začel priključevati manjša podjetja z umetno inteligenco, ki naj bi podprla njegova prizadevanja, vključno s podjetji za strojno učenje Laserlike, Tuplejump in Turi. Po pričevanju obveščenih virov naj bi razmišljali celo o nakupu podjetja Mobileye Global, in sicer po predlagani ceni okoli štiri milijarde dolarjev. Posel, ki bi bil Applov največji prevzem doslej, je obetal pospešen razvoj Applovih sistemov za avtonomno vožnjo in tehnologij računalniškega vida ter zagotovil strokovnjake za umetno inteligenco, ki bi lahko podprli tudi druge projekte. A na koncu je Apple ponudbo zavrnil in družba Intel je leta 2017 podjetje Mobileye kupila za 15 milijard dolarjev. 

Applov avtomobilski projekt pa je vendarle poskrbel za enega od prvih prebojev na področju UI: specializirano komponento Apple Neural Engine, ki je svojim čipom omogočila obvladovanje velike količine obdelave z umetno inteligenco, potrebne za avtonomno vožnjo. Čipi z nevronskim vezjem so pozneje postali standardizirani deli iPhona, iPada in druge strojne opreme, kar je napravam podjetja omogočilo zagon generativnih modelov AI. 

Cook, ki je bil na splošno znan po tem, da se z razvojem izdelkov ni pretirano ukvarjal, pa si je za resnejši napredek z umetno inteligenco močno prizadeval. "Tim je bil eden od največjih Applovih vernikov v umetno inteligenco," pravi vir, ki je sodeloval z njim. "Vedno znova je bil razočaran, ker je Siri zaostajala za Alexo in ker podjetje še ni postalo stalnica v gospodinjstvih, kot je to uspelo Amazonu s pametnim zvočnikom Echo."

Ko je Giannandrea leta 2018 začel delati pri Applu, je po besedah sodelavcev njihov zaprti ekosistem programske opreme opisal kot zanimivo prednost, ki podjetju omogoča takojšnjo uvedbo novih funkcij na milijardah naprav. Skoraj takoj pa je sklenil, da mora podjetje več sto milijonov dolarjev vložiti v obsežno testiranje in označevanje slik ter besedila, ki so potrebni za usposabljanje modelov strojnega učenja, na katerih temeljijo tehnologije umetne inteligence. Zbral je dovolj denarja, da je lahko zaposlil nekaj vrhunskih raziskovalcev umetne inteligence iz Googla, in razširil ekipe, odgovorne za testiranje in analizo podatkov. 

Youtube

 

Giannandrea se je osredotočil tudi na Siri, odstavil vodjo skupine, ki je delala na tej funkciji, in predlagal umik redko uporabljenih funkcij – da bi tako zmanjšali količino programske kode, ki jo Siri potrebuje, hkrati pa ekipo ohranili osredotočeno na najpomembnejše funkcije. Bil je skeptičen do avtomobila, projekta, za katerega je bil za kratek čas zadolžen tudi sam. (Ko je Apple od projekta pozneje dvignil roke, so na stotine inženirjev umetne inteligence, ki so se z njim ukvarjali, preusmerili nazaj v njegovo skupino.) 

Kljub temu so Giannandreova prizadevanja pogosto naletela na ovire. Federighi, vodja programske opreme pri Applu, je še naprej le nerad vlagal v umetno inteligenco – ni je videl kot osnovno zmogljivost za osebne računalnike ali mobilne naprave in hkrati ni želel, da se viri preusmerjajo od razvoja letnih posodobitev operacijskih sistemov iPhone, Mac in iPad. "Craig preprosto ni tip človeka, ki bi rekel: 'Hej, narediti moramo tole veliko stvar, ki bo zahtevala ogromne proračune in še množico dodatnih ljudi,'" pravi dolgoletni izvršni direktor Appla. 

Drugi voditelji so se s Federighijevimi zadržki strinjali. "V svetu umetne inteligence v resnici ne veste, kaj izdelek ponuja, dokler vanj nečesa ne vložite," pravi drugi dolgoletni izvršni direktor. "Apple pa ne deluje tako. Apple sede za mizo in ustvari izdelek, vedoč, kaj je njegov končni cilj."

Posledično je bilo podjetje ob uvedbi ChatGPT v novembru 2022 povsem osuplo. Eden od višjih izvršnih direktorjev pravi, da o funkciji Apple Intelligence pred tem "sploh niso razmišljali". "In to, kar je počel OpenAI, sploh ni bila nikakršna skrivnost," pravi drugi. "Vsakdo, ki je spremljal tamkajšnji trg, bi moral to videti in se odločno odzvati."

Manj kot mesec dni po uvedbi ChatGPT je Federighi po poročanju dobro obveščenih virov s pomočjo generativne umetne inteligence napisal kodo za osebni projekt s programsko opremo, na katerem je delal. Nenadoma je sprevidel potencial tehnologije. Skupaj z Giannandreom in drugimi vodstvenimi delavci je organiziral sestanke z OpenAI, Anthropic in drugimi igralci, da bi na hitro zagotovili znanje s področja najnovejših modelov in trga. Federighi je zahteval, da ima Applova načrtovana izdaja operacijskega sistema iPhone za leto 2024, namreč iOS 18, čim več funkcij, ki jih poganja UI. Giannandrea je zbral ekipo, ki se je pospešeno lotila dela na modelih LLM za podporo tem funkcijam – to pa je nekaj, kar je konkurenca storila že leta pred tem. 

Ko se je Apple ukvarjal z veliko junijsko predstavitvjo funkcije Intelligence na WWDC 2024, se je moral iskreno soočiti s tem, kako zelo zaostaja s svojimi generativnimi zmogljivostmi na področju UI. Obvladal je osnovno ustvarjanje slik in imel chatbota, ki ga je interno testiral, vendar je ta za ChatGPT znatno zaostajal – po podatkih, ki jih je od podjetja pridobil Businessweek, je bil konkurenčni izdelek pri izpolnjevanju večine vrst poizvedb vsaj 25 odstotkov natančnejši. 

Potreba po ponudbi različice izdelka z umetno inteligenco, ki si ga potrošniki očitno res želijo, je sprožila mrzlično iskanje kandidatov za sklenitev partnerstva. Podjetje se je s konkurenti, vključno z družbami Google, Anthropic in OpenAI, začelo pogovarjati o integraciji njihove tehnologije v Appleovo programsko opremo. Giannandrea je močno lobiral, da bi Applove storitve združil z Googlovo funkcijo Gemini – po besedah njegovih sodelavcev je trdil, da družbi OpenAI manjka vzdržljivosti, ni zaupanja vredna in osebnih podatkov ne ščiti dovolj dobro. Applova ekipa za korporativni razvoj pa je na koncu sklenila drugače in na WWDC je podjetje oznanilo, da bo zahteve, ki jih Siri sama ne bo zmogla obdelati, preusmerjalo na ChatGPT. 

Integracija je postala resničnost šele decembra, in takrat je bila to ena od maloštevilnih funkcij storitve Intelligence, ki je dejansko delovala v skladu z oglaševanjem. Priča smo bili tudi novostim z več uspeha, vključno s povzetki e-poštnih sporočil, ki so vrstico za predogled v nabiralniku zamenjali za zgoščeno različico sporočila, in z orodji za pisanje, ki lahko spreminjajo, preurejajo in povzemajo prozna besedila. (Umetno inteligenco za sestavljanje besedila v orodju za pisanje pa je priskrbel ChatGPT.) Druge funkcije pa so številnim uporabnikom dale vtis, kot da so bile na trg poslane v naglici, čeprav so prispele po več mesecev za rokom. Genmojiji, s pomočjo katerih si uporabniki lahko zamislijo emotikone po meri – recimo pava, združenega s sladoledno lučko – so bili le redko videti kot brezhibna grafika, ki jo je Apple oglaševal v televizijskih oglasih in na panojih v večjih mestih, poleg tega pa so zahtevali toliko procesorske moči, da so lahko pregrevali iPhone in načeli življenjsko dobo baterije. Funkcija povzetkov novic je bila ukinjena, potem ko so se nekateri naslovi, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, izkazali za naravnost sramotno netočne – omenimo le naslov, ki je navajal, da se je domnevni morilec Luigi Mangione ustrelil. Nekatere bolj računalniško zahtevne funkcije umetne inteligence so delovale zgolj zato, ker je Applov oddelek za spletne storitve povsem nehote zasnoval projekt strežnika v oblaku, ki je lahko obvladal vse, česar telefon ne bi mogel. 

Applovi načrti za Siri so bili še bolj v zaostanku. Podjetje je nove funkcije pomočnika v televizijskih oglasih promoviralo vse od predstavitve iPhona 16, in to kljub temu da še zdaleč niso bili nared. V enem od oglasov Bella Ramsey, zvezda serije The Last of Us na HBO, zagleda moškega na zabavi in se nikakor ne more spomniti njegovega imena. Na dan hitro privleče iPhone. "Kako je ime tipu, s katerim sem bila v Café Grenelle pred nekaj meseci na sestanku?" vpraša Ramsey. Siri ji z imenom postreže, še preden se Zac sprehodi do nje in jo nagovori. 

Pomanjkanje lastnega chatbota z UI je nekatere vodstvene delavce v Applu skrbelo bolj kot druge. Po mnenju številnih zaposlenih je Giannandrea za zaprtimi vrati zatrjeval, da pomočnike na podlagi umetne inteligence še mnogo let ločijo od tega, da bi na smiseln način zamenjali ljudi, in da je večina potrošnikov do generativne umetne inteligence prav tako nezaupljiva. Zaposleni pravijo, da je prav to razlog, zakaj se ni boril, da bi za potrošnike razvil svojega pravega konkurenta orodju ChatGPT. Giannandrea naj bi sodelavcem povedal, da si potrošniki orodij, kot je ChatGPT, ne želijo, in da je ena najpogostejših zahtev strank prav ta, da to orodje onemogočijo. 

Marca 2025 je Apple potrdil navedbe iz Bloomberga News, da bo nova Siri na trg prispela pozneje. Oglase z Bello Ramsey je z YouTuba in večjih televizijskih omrežij umaknil. Teden zatem se je višji direktor Robby Walker, takratni šef ekipe za razvoj funkcije Siri, sestal s svojimi poklapanimi delavci in zanje pripravil nekakšen pogovor za izboljšanje vzdušja. "Preplavali smo na stotine kilometrov – s preplavano razdaljo smo se uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov – a še vedno nismo priplavali do Havajev," je dejal. "In pri tem so se obregali ob nas – ne zaradi našega neverjetnega plavanja, ampak zaradi dejstva, da nismo prišli do cilja." Kljub vsem prizadevanjem je bila ekipa še vedno sredi morja. 

Walker je vsem udeležencem sestanka naročil, naj razvijejo nadgradnje za naslednjo različico operacijskega sistema iPhone, iOS 19, ki naj bi na trg prišla septembra, hkrati pa jim je povedal, da ni povsem prepričan, kdaj bodo nadgradnje (ki tretjino časa niso delovale pravilno) dejansko ugledale luč sveta – deloma zato, ker so imele prednost druge funkcije. "Te nadgradnje niso povsem pripravljene za širšo javnost, čeprav bi jih naši konkurenti morda lansirali na prav takšni ali še manj kakovostni stopnji," je dejal. 

Člani skupine Siri pravijo, da je Walker v svoji oceni težave dejansko podcenjeval. »Trenutno se soočamo s stotinami napak,« pravi eden od članov skupine. "To je kot tista otroška igrača s kladivcem. Z udarcem potolčete eno figurico, na drugem mestu pa ven planejo nove tri."  

Glavna tehnična težava je bila v tem, da je moral Apple infrastrukturo funkcije Siri razdeliti na dve polovici, pri čemer je stara koda podpirala prvotne funkcije, kot je nastavitev alarmov, nova koda pa zahteve, ki temeljijo na osebnih podatkih. S predstavitvijo tega skupka novega in starega na trgu se je sprva zelo mudilo, vendar pa je združitev spodletela, kar je privedlo do težav pri integraciji, te pa so povzročile zamude. Posamezne funkcije so sicer lahko videti dobro, pravijo zaposleni, a ko kodo združimo in želimo te kose združeno preizkusiti v funkciji Siri, začne vse skupaj razpadati. 

Jakub Porzycki/NurPhoto/Getty Images

 

Zaradi propada projekta je bila morala inženirske ekipe na zelo nizki ravni. "Sploh nam ne povedo, kaj se dogaja ali zakaj," pravi eden od članov. "Nikakršnega vodstva ni."

V Applu je, po mnenju številnih zaposlenih in posameznikov, ki so blizu podjetju, na Giannandrea padel velik del krivde za zamude in neustrezne začetke. Pravijo, da se je le stežka vključil v Applov najožji krog, katerega člani že desetletja sodelujejo in družbo vodijo kot družinsko podjetje. In tako kot drugi na novo zaposleni vodstveni delavci pred njim je tudi on spoznal, da je na tak način težko uveljavljati spremembe. Applovo vodstvo je polno močnih osebnosti, ki se dejansko ocenjujejo na podlagi uvajanja novih izdelkov na trg; Giannandrea pa je umirjenega značaja in nekateri pravijo, da se ni dovolj boril za denar, ki ga je potrebovala njegova skupina. "JG bi moral biti pri pridobivanju sredstev veliko, veliko bolj agresiven. Toda John ni prodajalec. John je tehnolog," pravi zaposleni, ki ga pozna. 

Drugi pravijo, da Giannandrea ni dovolj vključen v delo in svojih zaposlenih pretirano ne priganja. "V vsaki drugi ekipi pri Applu, vsaj v inženiringu, velja, da gremo na nož, izdelek mora ven, in to pravočasno, JG-jeva ekipa pa preprosto ne deluje tako," pravi eden od izvršnih direktorjev. "Preprosto ne dosegajo ciljev." Vtis, da Giannandrea svojo ekipo razvaja, sega tudi do ugodnosti, ki jih ti imajo. V nasprotju z drugimi velikani iz Silicijeve doline morajo zaposleni na sedežu Appla za svoje obroke v menzi plačevati. Ko pa so Giannandreovi inženirji hiteli razvijat funkcijo Apple Intelligence, so nekateri pogosto dobivali bone za brezplačne obroke, kar je v drugih ekipah povzročilo zamere. "Vem, da se sliši neumno, a pri Applu ni brezplačne hrane," pravi eden od zaposlenih. "Izdelek so pripravili leto dni za vsemi drugimi, ob tem pa še vedno dobili brezplačno kosilo."

Giannandreovo domnevno pomanjkanje zagretosti pa morda temelji tako na filozofiji kot tudi na temperamentu. V svoji zadržanosti glede hitrosti razvoja umetne inteligence in skepticizmu glede vrednosti chatbotov je za zaprtimi vrati trdil, da družbe, kot so OpenAI, Meta in Google, niso omembe vredne grožnje. Po navedbah sodelavcev je Giannandrea prepričan, da uporabniki od pomočnika pričakujejo, da bo deloval kot vmesnik za nadzor naprav. Kljub zamudam in neuspehom se te vizije še vedno oklepa. 

Odgovornosti za neuspeh se seveda otepajo vsi in pripisovanje napačnih korakov zgolj eni osebi bi bilo preveč poenostavljeno. Giannandrea je kolegom povedal, da bi morale velik del krivde prevzeti Applove marketinške in oglaševalske ekipe, ki jih Greg Joswiak in Tor Mhyren nadzirata z različnih vidikov in ki so glede še nedokončanih izdelkov dvignile preveč prahu. Odgovornost produktnih vodij je, da oddelku za trženje odkrito povedo, kdaj bodo izdelki dejansko pripravljeni. Federighi je končni odločevalec za programsko opremo. In Cook določa kulturo razvoja izdelkov celotnega podjetja. 

Tudi konzervativno stališče nekdanjega finančnega direktorja Luce Maestrija o nakupu GPU-jev (posebnih čipov, ki so bistvenega pomena za umetno inteligenco) se na dolgi rok ni dobro obneslo. Pod Cookovim vodstvom je Apple svojo prevlado na trgu in nakopičeni denar uporabil za oblikovanje globalnih dobavnih verig za prav vse, od polprevodnikov do stekla za zaslone pametnih telefonov. Toda povpraševanje po GPU-jih je več kot preseglo ponudbo in odločitev podjetja, da jih kupuje počasi – kar je sicer v skladu z njegovo običajno prakso pri nastajajočih tehnologijah, ki podjetja še niso povsem prepričale –, se je izkazala za napačno. Apple je le opazoval, kako so tekmeci, kot sta Amazon in Microsoft, pokupili večino svetovnih zalog. Manj GPU-jev pa pomeni, da so se Applovi modeli z UI učili še počasneje. "Večjega števila GPU-jev ne morete kar čarobno priklicati, če so konkurenti že vse pobrali," pravi nekdo iz ekipe UI.

David Paul Morris/Bloomberg

 

Nova ovira je bila tudi Applova dolgoletna zavezanost k zasebnosti uporabnikov. Baza podjetja, ki šteje 2,35 milijarde aktivnih naprav, mu omogoča dostop do več podatkov – spletnih iskanj, osebnih interesov, komunikacij in še več – kot marsikateremu od njegovih konkurentov. A kar zadeva dopuščanje svojim raziskovalcem na podlagi UI, da dostopajo do podatkov o strankah, je Apple veliko strožji od podjetij Google, Meta in OpenAI. Njegova zavezanost zasebnosti sega tudi na osebne podatke tistih, ki niso njegove stranke: Applebot, spletni pajek, ki na spletu nabira podatke za Siri, Spotlight in druge Applove funkcije iskanja, spletnim mestom omogoča, da uporabo njihovih podatkov za izboljšanje funkcije Apple Intelligence preprosto zavrnejo – in številni so storili prav to. 

Iz vseh teh razlogov se Applovi raziskovalci bolj zanašajo na nabore podatkov, ki jih licencirajo tretje osebe, in na tako imenovane sintetične podatke – umetne podatke torej, ustvarjene izrecno za usposabljanje umetne inteligence. "Na tem področju obstaja tisoč zavrnitev za vso stvar, in če želite karkoli doseči, si morate to izboriti pri policiji za zasebnost," pravi vir, ki je seznanjen z Applovo umetno inteligenco in razvojem programske opreme. Izvršni uslužbenec s podobnim stališčem pa pravi: "Poglejte si funkcijo Grok na omrežju X – ker ima na voljo vse podatke s platforme X, se bo še naprej izboljševala. Na čem pa se bo usposabljal Apple?"

To je še en primer, ki dokazuje, da je umetna inteligenca tehnologija, ki se ne sklada s prednostmi podjetja Apple. "Običajna praksa," pravi dolgoletni izvršni uslužbenec, "je takšna, da zamujamo, imamo več kot milijardo uporabnikov, izdelek dodobra izpilimo in nato premagamo vse. A ta strategija tokrat ne bo delovala."

Apple se med svojimi ponovnimi poskusi rešitve za svoje operacije na podlagi UI sooča z določenimi edinstvenimi zunanjimi izzivi. Da bi izpolnili pričakovane predpise Evropske unije, se podjetje zdaj loteva spremembe svojih operacijskih sistemih, ki bodo uporabnikom prvič dovolili preklop s Siri kot privzete glasovne pomočnice na storitve tretjih oseb. Če Applovi izdelki ne doživijo večjega preskoka, lahko številni uporabniki to možnost zamenjave tudi izkoristijo. Poleg storitev iz podjetij OpenAI, Anthropic, Meta in Alphabet se še naprej pojavljajo tudi druge iz inovativnih zagonskih podjetij, kot je DeepSeek. 

Zaposleni pravijo, da se Apple v svojih pisarnah za umetno inteligenco v Zürichu ukvarja z novo arhitekturo programske opreme, ki bo nadomestila problematični hibrid iz funkcije Siri – tako imenovani monolitni model, ki v celoti temelji na iskalniku na podlagi LLM, tako pa naj bi delovanje Siri vedno bolj verodostojno učinkovalo kot pogovor, hkrati pa bi bila boljša pri sintezi informacij. (Skrivni projekt se imenuje – kar ni presenetljivo – LLM Siri.) Podjetje je na tisoče analitikov v pisarnah od Teksasa do Španije in Irske zadolžilo za pregledovanje natančnosti povzetkov, ki jih ustvarja Apple Intelligence, in primerjavo svojih rezultatov z izvornim gradivom, da bi tako ugotovili, kako pogosto sistem podaja izkrivljene odgovore, znane kot halucinacije UI. Zahvaljujoč nedavni posodobitvi programske opreme, so v izboljšave Applovih sintetičnih podatkov vključeni tudi iPhoni. Umetni podatki se ocenjujejo in izboljšujejo na podlagi primerjave z jezikom v e-poštnih sporočilih uporabnikov na njihovih telefonih, kar zagotavlja resnične referenčne točke za usposabljanje UI, ne da bi pri tem v modele vnašali dejanske informacije o uporabnikih. 

Letos spomladi je bil Giannandrea razrešen vsega nadzora nad razvojem izdelkov, vključno s programi za inženiring funkcije Siri in prihodnjimi robotskimi napravami. Do tega je prišlo po tem, ko je Cook izgubil vero v lastno sposobnost ustvarjanja novih izdelkov, kot pravijo njegovi kolegi na vodstvenih položajih. Siri zdaj deluje pod vodstvom Mika Rockwella, ki je bil na čelu ekipe, ki je ustvarila očala Vision Pro za mešano resničnost. Rockwell poroča Federighiju, ki je prevzel več odgovornosti za Applov načrt izdelkov, povezanih s programsko opremo na podlagi UI. Giannandreovi produktni vodje so bili premeščeni pod Federighijevo okrilje, medtem ko je Rockwell vodstveno ekipo Siri prenovil tako, da je na njen vrh postavil svoje najvišje sodelavce iz projekta očal. Walker, ki je vodil Siri pod Giannandreom, je izgubil večino svojih inženirjev in bil premeščen na drug projekt. 

Giannandrea ohranja nadzor nad raziskavami umetne inteligence, razvojem in izboljšavami velikih jezikovnih modelov, analitiki umetne inteligence in določenimi infrastrukturnimi ekipami. Dobro obveščeni viri pravijo, da so nekateri vodstveni delavci v Applu razpravljali o še obširnejšem zmanjšanju Giannandreove vloge ali o tem, da bi ga usmerili proti upokojitvi (star je 60 let), vendar pa Federighija in druge skrbi, da bi mu v tem primeru iz podjetja sledili tudi nepogrešljivi raziskovalci in inženirji, ki jih je pripeljal s seboj. 

Giannandrea vsaj za zdaj ostaja, kjer je, sodelavcem pa je zaupal, da ne želi oditi, dokler delo podjetja na področju UI ne bo opravljeno, kot je treba. Prav tako jim je priznal, da mu je odleglo, odkar se s Siri ukvarja nekdo drug. 

Ta nekdo drug, Rockwell, namreč, je po navedbah številnih sodelavcev sprva le nerad sprejel službo poročanja Federighiju, k temu pa je prispeval njegov pretekli skepticizem glede UI. Po drugi strani pa je bila to priložnost za prenovo funkcije, nad katero se je Rockwell pritoževal že leta. Ko se je leta 2015 pridružil Applu, je želel, da bi bila Siri veliko bolj sposobna in osrednjega pomena za uporabniško izkušnjo: nekakšen kopilot za vsakdanje življenje, ki je uporabniku vedno na voljo. "Nenehno je godrnjal, kako pomembna je Siri in kako bo to najpomembnejši način uporabniške komunikacije s telefonom," pravi nekdo, ki Rockwella pozna. Takrat je Rockwellu uspelo podjetje predvsem prepričati, da lahko glasove asistenta na višjo raven ponese z najemom dragih igralcev in odprtjem vrhunskih snemalnih studiev. Ko se je lotil projekta očal, je sprva želel, da bi bila Siri osrednji navigacijski vmesnik, vendar je imel težave pri vključevanju ekipe Siri v projekt. Zdaj ima boljše izhodišče za pridobivanje sredstev, ki so potrebna za ustvarjanje pomočnika, ki bo deloval kot dobro sprejeti glasovni način v orodju ChatGPT. Rockwell se že ukvarja z reorganizacijo ekipe, da bi se ta osredotočila na izboljšanje hitrosti in razumevanja glasovnega asistenta. 

Medtem pa Apple, tako kot drugi tehnološki velikani, opazuje spremembe v navadah uporabnikov. Pogostost iskanj v Googlu na Applovih napravah je v prejšnjem mesecu padla. "To se v zadnjih 22 letih še ni zgodilo," je Cue navedel v svojem pričanju na sodišču, pri tem pa je kot razlog navedel umetno inteligenco. Podjetje po njegovih besedah išče možnosti sodelovanja s podjetji OpenAI in Anthropic za namen možne zamenjave iskanja v spletnem brskalniku Safari – to lahko razumemo kot priznanje, da uporabniki za iskanje informacij vse pogosteje uporabljajo pomočnike, ki temeljijo na LLM. Google Gemini – storitev, ki jo je Giannandrea lani želel dodati v funkcijo Siri – je po podatkih obveščenih virov na dobri poti, da bo v iOS 19 dodana kot alternativa orodju ChatGPT. Nekateri drugi viri pa navajajo, da se Apple z zagonskim podjetjem Perplexity hkrati dogovarja, da bi sčasoma zagotovilo alternativo orodju ChatGPT v funkciji Siri in ponudnika iskanja na podlagi UI v Safariju. 

Kar zadeva Applova prizadevanja za lastne chatbote, si nekateri vodstveni delavci zdaj kljub Giannandreovi predhodni odklonilni drži prizadevajo, da bi iz Siri napravili resničnega konkurenta orodju ChatGPT. V ta namen se je podjetje začelo poigravati z idejo, da bi pomočniku omogočili črpanje iz odprtega spleta, da lahko tako nabere ter sintetizira podatke iz več virov. Po mnenju zaposlenih je chatbot, ki ga je podjetje interno testiralo, v zadnjih šestih mesecih dosegel znaten napredek, in sicer toliko, da ga nekateri vodstveni delavci vidijo kot enakovrednega nedavnim različicam orodja ChatGPT. Applov chatbot, integriran v funkcijo Siri, bi pomagal omiliti morebitno izgubo 20 milijard dolarjev, ki jih Alphabet vsako leto plačuje, da Google ostaja privzeti iskalnik v Safariju – ta dogovor so pod drobnogled vzeli ameriški protimonopolni regulatorji. Applovo vodstvo je prav tako optimistično glede še ene od svojih zapoznelih funkcij z UI, s pomočjo katere bi se Siri lahko integrirala z aplikacijami za iPhone, kar bi uporabnikom omogočilo bolj celovit glasovni nadzor nad svojimi napravami. To bi donosni trgovini App Store, ki je prav tako vredna 20 milijard dolarjev letno, pomagalo še naprej obstajati v sožitju s chatboti, ki bi v nasprotnem primeru lahko popolnoma nadomestili aplikacije. 

Viri iz podjetja Apple navajajo, da se bo v naslednji različici sistema iOS, ki naj bi bila predstavljena na WWDC 2025 junija, podjetje osredotočilo na nadgradnjo obstoječih zmogljivosti orodja Apple Intelligence in dodajanje nekaterih novih, kot sta z umetno inteligenco optimizirani način upravljanja baterije in virtualni svetovalec za zdravje. O pomembnih nadgradnjah funkcije Siri – vključno s tistimi, ki so bile obljubljene pred skoraj enim letom – verjetno ne bo veliko govora in jih od lansiranja na trg še vedno ločijo celi meseci. Po navedbah virov iz Appla se podjetje kljub upanju na LLM Siri pripravlja tudi na ločitev blagovne znamke Apple Intelligence od Siri v smislu trženja. Gre za tiho priznanje, da slab sloves glasovne asistentke pri oglaševanju funkcij na podlagi UI podjetju ni ravno v pomoč. Še ena sprememba: Apple bo funkcije večinoma prenehal napovedovati več kot nekaj mesecev pred uradno predstavitvijo na trgu. 

Za funkcijo Siri na podlagi UI še vedno navija Kittlaus, soustvarjalec prvotne aplikacije. "Nobeno od podjetij s temeljnim modelom nima pojma, kaj je pomočnik, medtem ko se Apple s tem konceptom ukvarja že od leta 2010," pravi. Podjetje mora zdaj po njegovem mnenju Siri narediti veliko, veliko pametnejšo. "Še vedno imajo svoj značilni gumb, blagovno znamko in, če Siri presadijo možgane, imajo na voljo tudi vse priložnosti, da prevzamejo vlogo najpogosteje izbranega pomočnika."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar