Leta 1912 so župljani iz nekaj cerkvenih skupnosti v Columbusu v Ohiu s skupnimi sredstvi iz lastnih žepov ustanovili dobrodelno organizacijo za brezplačno pomoč revnim. Organizacija, ki se zdaj imenuje Lutheran Social Services of Central Ohio, se je skozi čas razširila in ima danes približno 700 zaposlenih, v njenem okviru pa obratujejo shrambe živil, v katerih so lani postregli več kot dva milijona obrokov, zavetišče za žrtve nasilja v družini, ki je oskrbelo skoraj tisoč odraslih in otrok, zavetišča in brezplačno zdravstveno varstvo za 1.100 ljudi, ki si bivališča ne morejo privoščiti, ter cenovno dostopna stanovanja za še tisoč starejših in invalidov. Delo organizacije subvencionirajo lokalne cerkvene skupnosti, neprofitna organizacija United Way, lokalne in državne oblasti ter zvezna vlada, ki je največji donator organizacije in poskrbi za približno 20 odstotkov njenega letnega proračuna.
Storitve plačujejo tudi upravičenci, kadar lahko. Na splošno pa so plačila uporabnikov skromna in marsikatera storitev je brezplačna. Številni ljudje, ki jim luteranska neprofitna organizacija pomaga, se ne morejo obrniti na nikogar drugega. Nekateri so žrtve nasilja v družini. Večina si brez pomoči ne more privoščiti življenjskih potrebščin. »V današnjem gospodarstvu lahko človeka bolezen ali izguba službe privede do tega, da se mu začne vse podirati,« pravi Rachel Lustig, izvršna direktorica luteranske skupine. "Naše storitve pomagajo ljudem prebroditi to obdobje in jim pomagajo do točke, ko lahko tudi sami prispevajo k družbi."
Njena organizacija je le eno od vozlišč v obsežni mreži zasebnih neprofitnih organizacij, ki predstavljajo več kot 200 milijard dolarjev vreden delež ameriškega storitvenega sektorja. Te organizacije igrajo vlogo temeljnih členov v ameriški varnostni mreži.Čeprav so številne povezane z verskimi redovi, pa Lustig pravi, da se njihova sporočila nagibajo k univerzalnemu. "Jezus nam je naročil, naj skrbimo za revne, vendar to niso vrednote, nad katerimi bi imele monopol krščanske cerkve," pravi. Dokler se v Washingtonu ni pojavil Elon Musk, si ne bi nikoli mislila, da je njeno delo kontroverzno.
31. januarja je Muskov novoustanovljeni oddelek za vladno učinkovitost, znan pod kratico DOGE (ki se ujema z imenom kriptovalute s podobo psa), pridobil dostop do plačilnih sistemov znotraj Ministrstva za finance. Nastal je kaos. Najvišji finančni uradnik je poskušal Muska zaustaviti, nato pa se je na vrat na nos upokojil. Najvišji predstavnik demokratov v senatu je izdal pismo, v katerem je panično opozoril, da lahko Musk ukine prispevke za socialno varnost. 19 državnih tožilcev in trije veliki sindikati so vložili tožbe, s katerimi poskušajo Musku preprečiti dostop do občutljivih sistemov.
Sledilo je, kar sledi skorajda vedno, ko se Musk znajde v središču škandala: njegove objave so kar deževale. "Zelo malo je takih, ki v birokraciji ob koncih tedna dejansko delajo – to je tako, kot da bi nasprotna ekipa za dva dni preprosto zapustila igrišče!" je na X, svoji družbeni platformi, zapisal 1. februarja. Na soboto.
Tistega večera je Musk naletel na sporočilo Michaela Flynna, upokojenega generala, ki je priznal, da je v času prve Trumpove administracije lagal zveznim preiskovalcem. (Proti koncu svojega prvega mandata je Trump pomilostil Flynna, ki je leta 2017 približno tri tedne delal kot svetovalec za nacionalno varnost). Flynn, zdaj desničarski vplivnež in aktivist, je objavil preglednico s seznamom zveznih donacij, namenjenih ducatu luteranskih dobrodelnih organizacij. Med njimi so bila združenja Lutheran Social Services of South Dakota (1,4 milijona dolarjev), Lutheran Services Carolinas (600 tisoč dolarjev), Allegheny Lutheran Social Ministries (17,1 milijona dolarjev) in dve donaciji skupini, ki jo vodi Lustigova, v vrednosti 8,2 milijona dolarjev. Flynn je "luteransko" vero (izrazu za to protestantsko verstvo je nadel posmehljive narekovaje) označil za "organizacijo z namenom pranja denarja" in pozval k omejitvi namenjenih zveznih sredstev. Ob treh zjutraj je Musk na Flynnov komentar odgovoril, da bo hitro ukrepal. "Ekipa DOGE ta nezakonita plačila hitro ukinja."
Ko je Lustig prebirala te objave, so se že pojavljali odgovori, v katerih so ljudje luteranske dobrodelne organizacije obtoževali omogočanja nezakonitega priseljevanja in trgovine z otroki za spolne storitve. "Bila sem zelo šokirana," pravi. Dve donaciji, ki se jih je Musk odločil preklicati, naj bi bili izplačani v obdobju sedmih let. Kljub temu je šlo za precejšnjo številko – osem milijonov dolarjev je približno polovica zneska, ki ga dobrodelna organizacija od vlade prejme na leto.
Organizacija Lutheran Social Services of Central Ohio od Muskovih objav še ni vložila zahtevka za izplačilo in Lustig ne ve, kaj se lahko zgodi, če ga vloži. Ne ve niti, zakaj je bila izpostavljena prav njena skupina. "Najbolj me jezi, da ne razumem, kaj se dogaja," pravi. "In srce se mi trga zaradi ljudi, ki jim pomagamo in ki brez nas ne bodo imeli dostopa do oskrbe."
Frustracij, strahu in negotovosti ni manjkalo niti drugod po državi – ne samo v drugih luteranskih dobrodelnih organizacijah, marveč tudi med katoliškimi humanitarnimi delavci v tujini, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi Muskovega poskusa zaprtja Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), med raziskovalci s področja zdravljenja raka, ki jih ogroža morebitna ukinitev financiranja Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), in med javnimi uslužbenci, ki so tedne preživeli v napetem pričakovanju – v pogojih, ki jih je ustvaril Musk, niso mogli delati, odpovedi pa (še) niso bili pripravljeni dati. Musk je vse to prikazal kot zdrav, nekako strateški kaos, ki naj bi prerešetal sistem, za katerega on in številni drugi republikanci menijo, da je do obisti pokvarjen. Kot je na tiskovni konferenci v začetku februarja dejal Trump: "Med iskanjem korupcije moramo nekaj teh stvari razstaviti." In prekomerna poraba vladnih sredstev je znana tarča članov obeh strank, kadar želijo te dokazati dvostrankarstvo.
Skozi oči demokratov pa so Muskova dejanja videti kot nekaj drugega: ponorel napad na državo. Uradno velja, da je Musk poseben vladni uslužbenec z le maloštevilnimi formalnimi pooblastili, na čelu skromne agencije, ki je zadolžena za posodobitev državne tehnologije. A njegova moč narašča: Trump je že podpisal novo izvršilno odredbo, ki Muskovo ekipo v bistvu pooblašča za potrjevanje zaposlovanja novih zaposlenih v večini vladnih agencij, vodjem agencij pa je rekel, naj se pripravijo na "obsežna" odpuščanja. Poleg tega pa status megadonatorja in tesen odnos s Trumpom Musku omogočata, da bolj ali manj govori in počne, kar se mu zahoče. Tako predsednik kot tudi republikanci v kongresu so se Musku večinoma podredili. "Vlado nam vodi tehnološki milijarder z ogromno medijsko platformo," pravi Lindsay Owens, nekdanja politična svetovalka demokratske senatorke Elizabeth Warren iz Massachusettsa, ki je zdaj izvršna direktorica liberalne posvetovalne skupine Groundwork Collaborative. »Vsi smo poskusni zajčki."

Donald Trump je novembra Belo hišo ponovno zavzel z veliko pomočjo Elona Muska. Uradna številka navaja, da Muskovi prispevki za volitve leta 2024 znašajo skoraj 300 milijonov dolarjev. Njegova naraščajoča neto vrednost v zadnjih nekaj mesecih odraža zaupanje trga, da se bo njegova naložba izplačala, vendar pa so strokovnjaki napovedali, da njegovo zavezništvo s Trumpom ne bo zdržalo veličine ega obeh moških. Ta napoved se, vsaj zaenkrat, še ni uresničila.
V prvih tednih drugega mandata se je zdelo, da Trump v neredu, ki ga ustvarja Musk, uživa. Musk je napredoval s svojega položaja nekakšnega stalnega gosta v Mar-a-Lagu in se za bolj ali manj polni delovni čas nastanil v vladni stavbi Eisenhower Executive Office. Trump se je tudi odrekel možnosti, da se distancira od Muska (ko je ta, na primer, omalovaževal holokavst le nekaj dni po svojem domnevnem nacističnem pozdravu). Trump je zgolj zmignil z rameni tudi ob Muskovi očitni nelojalnosti, ko se je na napoved Bele hiše o velikih naložbah v umetno inteligenco odzval tako, da je celoten projekt označil za prevaro. "Sovraži enega od ljudi, ki so vpleteni v ta posel," je pozneje dejal Trump in se pri tem skliceval na rivalstvo med Muskom in Samom Altmanom, enim od vlagateljev in izvršnim direktorjem družbe OpenAI. "Tudi sam gojim sovraštvo do določenih ljudi."
Naslednji dan, 23. januarja, so državni uslužbenci z neznanega e-poštnega naslova HR@opm.gov začeli prejemati kriptična sporočila, v katerih je pisalo, da vlada preizkuša "nov seznam distribucije in odzivov" ter zaposlene prosi, naj na sporočilo odgovorijo z "da". Številni delavci so domnevali, da gre za poskuse lažnega predstavljanja osebe, ki je vdrla v vladni e-poštni sistem. Za to sicer ni šlo, za neke vrste vdora pa je vendarle šlo: kot je bilo pozneje navedeno v skupinski tožbi, so Muskovi zaposleni e-poštna sporočila pošiljali z zasebnega strežnika, ki so ga prinesli v Urad za kadrovsko upravljanje. (Vlada zatrjuje, da tožba nima pravne podlage.) Ko je nekaj dni zatem sledilo še eno e-poštno sporočilo, so zaposleni sprevideli, kaj se dogaja. V anonimni objavi na subredditu Fednews lahko beremo o špekulaciji, da so bila e-poštna sporočila del postopka za ustvarjanje obvestil o odpuščanju, v objavi pa je tudi opozorilo: "Našo vlado sistematično uničujejo."
To se je izkazalo za bolj ali manj resnično. 28. januarja je dva milijona javnih uslužbencev s skrivnostnega kadrovskega računa prejelo sporočilo o številnih predsedniških direktivah, ki jih je navdihnil Musk (dogovori o delu na daljavo bodo preklicani, na vladnih oddelkih bo prišlo do drastičnih odpuščanj), delavci pa so imeli na izbiro dve možnosti. Lahko tvegajo, da jih delodajalec odpusti, ali pa odpoved podajo sami in na plačilni listi ostanejo do septembra. Njihova edina naloga je bila, da na sporočilo odgovorijo z eno samo besedo: "odpoved". Iz zadeve tega e-poštnega sporočila ("Na razpotju") je bilo mogoče brez težave razbrati, kdo stoji za to novo politiko. Musk je iste besede v zadevi e-poštnega sporočila uporabil ob prevzemu Twitterja, hkrati pa je odpustil približno 80 odstotkov zaposlenih v podjetju.
Musk se je šalil, da se je na svoj mandat v vladi pripravljal tako, da si je ponovno ogledal film Office Space (Kako dobiti nogo), komedijo iz leta 1999, ki govori o skupini nesposobnih pisarniških delavcev, ki jih odpustita svetovalca za upravljanje, znana kot Boba. Musk se morda ni zavedal, da Boba v filmu nimata vloge junakov, zato je na Twitterju objavil meme, v katerih je sebe predstavljal kot enega od svetovalcev – nato pa je poskušal ponovno ustvariti prav takšno ponižujočo dinamiko, kot jo je satirično prikazoval film.
V dneh, ki so sledili e-poštnemu sporočilu z ultimatom, se je po vladnih agencijah z namenom ugotavljanja, kako bi se dalo zniževati stroške, razpasla Muskova ekipa, v kateri je bilo veliko moških v poznih najstniških in zgodnjih 20. letih, ki so podobno rahločutni kot ekscentrični Musk. Zahtevali so dostop do evidenc, brskali po mizah in grozili vsakemu, ki se je uprl. Ko so jih delavci povprašali po njihovih priimkih, pa niso odgovarjali. In ko so mediji navedli imena Muskovih uslužbencev v DOGE, se je ta odzval z grožnjami s kazenskim pregonom (tovrstnega pooblastila uradno nima, ima pa vpliv na tiste, ki pooblastila imajo.)
Bloomberg Businessweek
Proti koncu tedna se je Musk osredotočil na urad za davčne storitve (Bureau of the Fiscal Service ali BFS). BFS je oddelek ministrstva za finance, ki v imenu vlade vsako leto obdela na bilijone dolarjev plačil. Predstavljajte si storitev Flik v velikanskem obsegu, le da namesto plačil za runde pijače s prijatelji plačujete prispevke za socialno varnost, povračila v okviru zdravstvenega zavarovanja, obresti na državni dolg in donacije za dobrodelne skupine, kot je tista, ki jo vodi Lustig. Oddelek sam ne odloča o tem, kdo bo prejel plačilo – to je naloga zveznih agencij, ki nadzirajo prejemnike plačil. Vsaj moralo bi biti tako. V zadnjem obdobju pa je poslovanje BFS dobilo pridih farse.
David Lebryk, najvišji nepolitični uslužbenec finančnega ministrstva, se je po poročanju New York Timesa z 31. januarjem upokojil, potem ko je Musku zavrnil dostop do BFS. V Beli hiši so vztrajali, da je finančni minister Scott Bessent Musku omogočil dostop, ki mu je omogočal »samo ogled« podatkov urada, nato pa sta Wired in Talking Points Memo poročala, da je uslužbencu iz DOGE v resnici uspelo spremeniti kodo za dva sistema BFS. Ta uslužbenec, Marko Elez, je podal odpoved, ko je Wall Street Journal poročal o številnih rasističnih sporočilih, ki jih je Elez objavil na omrežju X. Musk pa je kmalu zatem oznanil, da se bo Elez vrnil na svoj položaj, saj "motiti se je človeško, odpuščati pa božansko". Musk je v nasprotju s trditvami Bele hiše dejal tudi, da je bil prav on tisti, ki je zaustavil plačila iz državne blagajne.
Začelo se je z objavo, v kateri je luteranske dobrodelne organizacije obtožil pranja denarja. Nato je Musk 2. februarja – v nedeljo – zatrdil, da je osebno prekinil financiranje organizacije USAID. Z letnim proračunom v vrednosti približno 40 milijard dolarjev je agencija kot steber ameriške mehke moči delovala že od Kennedyjevega mandata in je bila izdatno zaslužna za pomoč pri zaustavitvi svetovne pandemije aidsa v podsaharski Afriki. Musk, ki se je boril proti namišljenemu "belemu genocidu" v Južni Afriki, je agencijo raje prikazal kot leglo skrajno levičarske politike in goljufij. "Vikend smo si popestrili tako, da smo agencijo USAID spravili skozi sekalnik za les," je na omrežju X zapisal 3. februarja.
Kmalu zatem je agencija zaposlene obvestila, da gredo s 7. februarjem vsi razen "nujno potrebnega osebja" na dopust. Zaposleni, ki delajo v tujini, bi se morali v 30 dneh vrniti domov. Musk je istega dne objavil meme, na katerem smo lahko videli odprta vrata z napisom »USAID« in lužo krvi na tleh. Upodobljeni Musk, oblečen v črno ogrinjalo, se s srpom v roki pripravlja, da bo potrkal na sosednja vrata, na teh pa piše "Ministrstvo za izobraževanje".
Muskov kaotični mandat je bodisi na neprimerljiv način načel zmogljivost ameriške države bodisi gre zgolj za silovito nastopaštvo, ki pa večjih sprememb ne bo prineslo – odvisno, koga vprašate. 7. februarja je sodnik izdal prepoved, ki je preprečila zaustavitev delovanja organizacije USAID. Dan zatem je drugi sodnik Musku in njegovim sodelavcem začasno prepovedal dostop do BFS na Ministrstvu za finance. Tudi če Musku te razsodbe uspe razveljaviti, bo od njegove prvotne obljube, da bo zvezni proračun oklestil za »vsaj dva bilijona dolarjev«, ostalo bore malo. V zadnjem času je to obljubo že znižal na bilijon dolarjev.
To je izzvalo nekaj pritožb o Muskovi neresnosti. Steve Bannon, ki je vodil Trumpovo prvo kampanjo in se v zadnjem času uveljavil kot najglasnejši Muskov konservativni kritik, se je v svojem podastu War Room pritožil, da Musk pri navedbi števila goljufivih plačil, ki gredo skozi BFS, pretirava. Bannon je predlagal, naj Musk raje preveri izdatke za obrambo – če tega ne stori, pa s tem potrjuje obstoj navzkrižja interesov. "Pentagon bi moral biti zrel za znatne omejitve financiranja," je Bannon dejal v intervjuju za Bloomberg Businessweek. "DOGE se mora zdaj izkazati in poskrbeti, da ne bomo imeli dodatnih dveh bilijonov dolarjev primanjkljaja, saj smo na dobri poti, da do tega tudi pride."
Harrison Fields, tiskovni predstavnik Bele hiše, pravi, da je oddelek DOGE dosegel nekaj zgodnjih zmag, saj se je osredotočal na neupravičeno porabo, goljufije in zlorabe. "Določene stvari so bile očitne, na primer USAID," pravi. "To pa ne pomeni, da veliko zahtevnejši cilji ne bodo obravnavani pozneje." Fields pravi, da je Musk pred kratkim zaključil tečaj iz etike in bo v nadaljevanju predložil obrazec za finančno razkritje, vendar mu kot posebnemu vladnemu uslužbencu svojih finančnih podatkov ni bilo treba javno objaviti.
Medtem ko se Bannon in peščica drugih desničarskih kritikov osredotoča na Muskovo morebitno navzkrižje interesov, pa so demokrati prve tedne Trumpove administracije prikazali kot nekaj, kar meji že na državni udar. "V stavbi za mano Elon Musk iz rok ameriškega ljudstva trga oblast," je senatorka Warrenova dejala na shodu pred ministrstvom za finance. "Elona Muska ni izvolil nihče za nič." Za to retoriko in številnimi tožbami, vloženimi proti Musku, se skriva ustavna pritožba.
Klavzula o proračunskih sredstvih daje kongresu t. i. oblast nad denarnico, kar pomeni, da predsednik denarja ne more porabljati brez odobritve zakonodajalca. V praksi se je to interpretiralo tako, da morajo predsedniki porabiti denar, ki jim ga kongres dodeli za določen namen. Leta 1974, potem ko je predsednik Richard Nixon začel preprosto opuščati izvajanje številnih domačih programov, je kongres v okviru prizadevanj za obvladovanje situacije sprejel zakon o nadzoru nad zadrževanjem sredstev. "Odtegovanje sredstev organizaciji USAID najverjetneje krši ta zakon pa tudi zakon, na podlagi katerega je bil USAID ustanovljen kot agencija," pravi Bobby Kogan, nekdanji svetovalec Urada za upravljanje in proračun pod predsednikom Joejem Bidnom in višji direktor v Centru za ameriški napredek, levičarski strokovni skupini.
Kogan pravi, da odločitev o ukinitvi plačil skupinam, ki niso po Muskovem okusu (kar se je očitno zgodilo v primeru luteranskih dobrodelnih organizacij), verjetno pomeni tudi kršitev pogodbe – in da bodo sodišča na koncu prisilila vlado, da svoje račune naposled plača, skupaj s kazenskimi pribitki. "Nočemo predsednika, ki lahko enostransko določi, koliko lahko porabite," pravi. "Nočemo kralja namenskih sredstev." Fields pravi, da so bila Muskova dejanja v skladu z zakonom in da DOGE upošteva vse ustrezne varnostne ukrepe za zaščito podatkov agencije.
Medtem ko se sodišča prebijajo skozi tožbe proti oddelku DOGE, pa humanitarni delavci, kot je Lustig, zadržujejo dih. Za zdaj dela ob predpostavki, pa naj bo pravilna ali napačna, da se je morda Musk samo repenčil in da bo njena organizacija za svoje delo kmalu prejela plačilo. V nasprotnem primeru bo morala razmisliti o omejitvi obsega svojih storitev. Nobena zvezna država, lokalna vlada ali zasebna dobrodelna organizacija ni dovolj bogata, da bi zapolnila tolikšno luknjo v svojem proračunu. "Ta nepovratna sredstva so veliko več kot le stroški iz preglednice," pravi. "To so vaša zavetišča za žrtve nasilja v družini, vaše shrambe za hrano, vaša zavetišča za brezdomce. Če vse to izgubimo, tega ne moremo na novo zgraditi čez noč."
- v sodelovanju z Gregoryjem Kortom