Regijski igralci v obrambi. Kdo je v središču?

Poiskali smo paradne konje obrambne industrije v državah regije Adria. Panoga se ob stopnjevanju geopolitičnih trenj pospešeno krepi praktično po vsem svetu. Obrambne sile v regiji se lahko med drugim opremijo s pištolami, puškami, droni, raketometi, granatami, eksplozivi, roboti za razminiranje, minometi, oklepnimi vozili, strelivom, zaščitno opremo in drugo obrambno tehnologijo. Zaradi vse bolj strateške narave panoge nekatere države že omejujejo izvoz.  

Vojna je dobra za posel! Tako se glasi 34. od 285 pravil, ki so jih napisala prav posebna bitja – Ferengiji iz znanstvenofantastične serije Zvezdne steze. Ti so usmerjeni v posel in njihov glavni cilj je ustvarjanje dobička. No, pravilo, ki sledi, pa pravi, da je tudi mir dober za posel. Čeprav gre za fantazijska bitja, pa je njihovo sporočilo daleč od tega. 

Dolgo obdobje relativnega miru v Evropi nas je zazibalo v lažen občutek varnosti, zato je politika na stari celini skoraj dopustila atrofijo obrambnega sektorja in ga prepustila odvisnosti od dobaviteljev z drugega konca sveta. Po začetku vojne v Ukrajini 24. februarja lani se je to nenadoma spremenilo, novi konflikti na Bližnjem vzhodu pa napovedujejo, da znova vstopamo v obdobje, v katerem bo ta del industrije eden najpomembnejših za stabilnost in varnost.  

Evropski izdatki za vojsko se bodo od leta 2021 do 2026 povečali za 53 odstotkov, na 456 milijard evrov, morda celo za 65 odstotkov, na 492 milijard, ocenjuje Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rast števila sklenjenih novih poslov je očitna tudi brez uradne statistike, nam je v neuradnem pogovoru povedal visoki predstavnik srbskega obrambnega ministrstva. Vojna v Ukrajini ima neposreden vpliv na to industrijo, torej povečano nabavo orožja in streliva. V Srbiji je bil septembra mednarodni sejem orožja, ki so ga obiskali predstavniki vlad, kupci in proizvajalci iz Združenih držav Amerike (ZDA), Rusije, Kitajske, Turčije, Francije, Azerbajdžana, Italije, Finske, afriških, arabskih in pacifiških držav.  

V panogo je vstopil tudi eden najbogatejših Slovencev, Ivo Boscarol, z naložbo v podjetje, ki se ukvarja s tehnologijami za obrambo, kot so droni in sistemi za zaščito pred napadi s temi letalniki. Tudi v Bosni in Hercegovini (BiH) panoga pomeni potencialno priložnost za gospodarski razvoj, a se srečujejo s številnimi izzivi, vključno s stavkami, neizplačanimi plačami in drugimi težavami nekaterih podjetij v tem sektorju. Težave so tudi posledica zapletenih zakonov in jurisdikcij. V Severni Makedoniji pa je ta industrija le bleda senca tega, kar je bila v preteklosti. Nekoč je bila proizvajalka raket in ročnih raketometov, zdaj izdeluje vojaške kape in jopiče.

SRBIJA: Na dosegu novi rekordi v izvozu orožja  

Nenad Radičević – zunanjepolitični novinar 

Mednarodni sejem orožja in vojaške opreme Partner 2023 konec septembra v Beogradu je spominjal na zlato dobo neuvrščenosti nekdanje Jugoslavije. Pod kupolami beograjskega sejmišča so se med orožje in vojaško opremo podali predstavniki vlad, kupci in proizvajalci iz ZDA, Rusije, Kitajske, Turčije, Francije, Azerbajdžana, Italije, Finske ter afriških, arabskih in pacifiških držav, kot da ne bi divjala nekakšna hladna vojna 2.0 med Zahodom in Vzhodom. 

Kako zelo si je gostitelj želel doseči uravnoteženost v časih, ko je uravnoteženje pogosto razumljeno kot veleizdaja, so je najbolje pokazalo s tem, da so bili razstavljeni trije ameriški humveeji, kupljeni za srbsko vojsko, dva izmed njih pa sta bila opremljena z ruskima oziroma sovjetskima protitankovskima raketnima sistemoma Kornet in Fagot. 

Srbsko ministrstvo za obrambo

 

Srbska obrambna industrija je poskušala pokazati, da se je vrnila na pot zlatih osemdesetih v nekdanji Jugoslaviji, ko je ta veliko večja država na leto izvozila za okoli 1,1 milijarde dolarjev orožja in vojaške opreme, od tega skoraj polovico iz tovarn v Srbiji. Vrednost dolarja je bila v osemdesetih krepko višja od današnje, a vseeno zlata? doba srbske obrambne industrije ni minila, saj se letni izvoz podjetij v državni lasti giblje med 450 in 550 milijoni ameriških dolarjev, po nekaterih ocenah pa naj bi skupaj z zasebnimi podjetji obsegal blizu milijarde dolarjev.  

Po letih sankcij Združenih narodov (ZN) in skoraj popolnem uničenju srbske obrambne proizvodnje v Natovem bombardiranju leta 1999 se to zdi neverjeten uspeh. Vendar je to »vstajenje« prišlo v sunkih. Prvi vzpon se je zgodil leta 2007 s podpisom pogodbe o izvozu orožja, opreme, streliva, minometov, jopičev in pištol v Irak v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Nato je tovarna Utva iz Pančeva iraški vojski dostavila še 20 šolskih letal lasta za osnovno usposabljanje pilotov. 

Tri leta pozneje je sledil nov nalet s sklenitvijo več sto milijonov evrov vrednega posla z Alžirijo za prenos tehnologije za štiri tovarne streliva, opreme in orožja. Naslednja nenadna rast izvoza se je zgodila leta 2014, ko so Združeni arabski emirati in Savdska Arabija nabavili sredstva tako imenovanega vzhodnega (sovjetskega) kalibra. Leta 2021 sta se kot novi veliki stranki pojavila Azerbajdžan in Uganda, srbska obrambna industrija pa je dokazala, da ji je kot naslednici obrambne industrije nekdanje Jugoslavije uspelo obdržati potencialne stranke v Afriki in na Vzhodu. 

Čeprav je zadnje pripravljeno in tudi objavljeno letno poročilo o izvozu srbskega orožja in streliva za leto 2021, je Bloomberg Businessweek Adria od pristojnih ministrstev izvedel, da so vojna v Ukrajini in napetosti na Kavkazu vplivale na povečanje števila in vrednosti sklenjenih pogodb. 

"Trend rasti sklepanja novih poslov je jasen tudi brez uradne statistike. Preprosto, vojna v Ukrajini ima neposreden vpliv na ta posel, torej povečano nabavo orožja in streliva," je za Bloomberg Businessweek Adria povedal visoki vir na resornem ministrstvu, ki želi ostati anonimen.  

 

Oliver Bunic/Bloomberg

 

Ekskluzivno smo izvedeli, da so pristojna ministrstva lani izdala 285 dovoljenj za izvoz orožja in vojaške opreme v skupni vrednosti 972 milijonov ameriških dolarjev. Za zdaj še ni popolnih podatkov o vrednosti izvoza, saj vsi proizvajalci in trgovci pristojnim še niso posredovali podatkov o izvedenih poslih.  

Vendar naša analiza zaključnih računov glavnih izdelovalcev orožja, streliva in vojaške opreme v Srbiji za leto 2022 kaže, da so se prihodki hrbtenice srbske obrambne industrije v primerjavi z letom prej povečali za okoli 70 milijonov dolarjev. Razen Zastave oružja iz Kragujevca, katerega prihodki so bili nekoliko manjši kot leta 2021, so vsem drugim proizvajalcem, kot so Milan Blagojević - Namenska, Prva Iskra, Prvi Partizan, Sloboda, Krušik in Jugoimport SDPR, poslovni prihodki zrasli. Pri tem je v ospredju Jugoimport SDPR, saj so mu poskočili za več kot 26 milijonov dolarjev. 

Analiza zaključnih računov še kaže, da so domači kupci orožja lani v nekaterih primerih vplivali na zmanjšanje izvoza. Proizvodnja omenjenih podjetij je bila namreč od predlanske večja le za okoli 9,1 milijona dolarjev.  

Prekinitev izvoza? 

O tem, da srbska vojska ne želi prepustiti vseh zmogljivosti tamkajšnje obrambne industrije tujim kupcem, priča podatek, da je vlada julija letos sprejela uredbo o enomesečni prekinitvi izvoza orožja in vojaške opreme. S tem naj bi po navedbah naših virov zagotovila spoštovanje pogodb, sklenjenih med tovarnami orožja in streliva ter srbsko vojsko. 

Poleg tega je srbski predsednik Aleksandar Vučić aprila dejal, da bo vse orožje, ki ga bo domača obrambna industrija proizvedla v naslednjih treh letih, kupila srbska vojska. 

"Trenutno se za potrebe srbske vojske v tovarnah srbske specialne industrije izdeluje več kot 200 različnih orožij," je Vučić povedal za TV Prva. Kot je dodal, se zaveda, da bo del orožja in streliva iz srbskih tovarn pristal v Ukrajini bodisi na eni bodisi na drugi strani, ter da bo prav zaradi tega, pa tudi zaradi lastne krepitve, srbska vojska odkupila vse orožje za svoje potrebe. 

Nekaj ​​dni pred to izjavo je agencija Reuters objavila, da je Srbija privolila v dobavo orožja Kijevu oziroma ga je že poslala tja. Ta informacija temelji na vpogledu v Pentagonov zaupni dokument, katerega pristnosti ni mogla neodvisno potrditi. Dokument z naslovom Evropa ‒ odgovor na aktualni konflikt med Rusijo in Ukrajino v obliki grafikona navaja "ocenjena stališča" 38 evropskih vlad v odgovoru na prošnje Ukrajine za vojaško pomoč. Kot piše v dokumentu, je Srbija zavrnila usposabljanje ukrajinskih sil, vendar se je zavezala, da bo poslala pomoč ali jo je že dostavila, ob tem pa ima tudi politično voljo in vojaške zmogljivosti, da Ukrajini v prihodnosti zagotovi orožje. 

Obrambni minister Miloš Vučević je te navedbe zanikal in poudaril, da Srbija "ni in tudi ne bo prodajala orožja ukrajinski ali ruski strani, niti državam, ki so v soseščini tega konflikta". 

Uspeh srbske orožarske industrije ni odvisen od ukrajinskih ali ruskih kupcev. Iz poročila za leto 2021 je razvidno, da so po na novo sklenjenih pogodbah glavni kupci iz ZDA, Savdske Arabije, Cipra, Jordanije in Bolgarije. In na seznamu držav, v katere so leta 2021 izvažali, so na vrhu znova ZDA, sledijo pa Azerbajdžan, Uganda, Združeni arabski emirati, Ciper, Savdska Arabija, Bahrajn, Burkina Faso, Alžirija, Bolgarija in Egipt. 

Kot najpomembnejši izvozni adut te panoge v Srbiji so napredni bojni sistemi, kot so letalo lasta za osnovno šolanje pilotov, samovozna havbica Nora – B52, bojno oklepno vozilo lazar, minometi, vse vrste pehotnega in topniškega streliva in rakete, balistična zaščitna oprema, eksplozivi ter ​​smodniki.

Čeprav so bila lani izvozna dovoljenja za orožje izdana v nekoliko manjši vrednosti kot leto prej, bi letos lahko podrli rekorde. Srbski predsednik je namreč v intervjuju za RTS napovedal, da je z oblastmi Azerbajdžana v pripravi pogodba s srbsko obrambno industrijo v vrednosti kar 300 milijonov evrov.

HRVAŠKA: Imamo vse razen usmeritve 

Miro Soldić – Bloomberg Adria 

Hrvaška obrambna industrija je zelo vitalna. Sestavlja jo približno 70 podjetij, ki jih po dejavnosti lahko razdelimo na pet stebrov: v proizvodnji osebne varovalne opreme deluje več kot polovica podjetij iz industrijske panoge, okoli 20 odstotkov industrije imajo proizvajalci orožja in IT-podjetja, preostalih 10 odstotkov pa gre proizvajalcem vojaških plovil in vozil. 

Paradni konji panoge so podjetja HS Produkt, Šestan-Busch in Dok-Ing, globalno uspešni izvozniki. Že bežen pogled v njihove bilance pokaže, da jim ne pandemija ne inflacija nista škodovali. HS Produkt izdeluje strelno orožje, njihove pištole in puške so že zdavnaj osvojile svetovni trg ter tako postale standardni del opreme ameriške policije, vojske in FBI. Podjetje je lani ustvarilo približno 150 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa je znašal 40 milijonov evrov.

Šestan-Busch se ukvarja s proizvodnjo izdelkov za osebno zaščito, predvsem zaščitnih čelad. Podjetje je imelo lani skoraj 16 milijonov evrov prihodkov in 1,7 milijona dobička, medtem ko v Dok-Ingu izdelujejo robotske stroje za razminiranje in protiteroristična vozila. Lani so njihovi prihodki ob 6,7 milijona dobička zrasli na 37,4 milijona evrov.

Omeniti je treba še podjetje Đuro Đaković Special Vehicles, katerega vojaški proizvodni program zajema licenčno proizvodnjo bojnega oklepnega vozila patria 8 x 8. Tu je še podjetje SCAM Marine, ki izdeluje velikokalibrske ostrostrelske puške, M Adler D pa izdeluje raketomete in ročne metalce granat ... Pravzaprav je premalo prostora, da bi se lahko dotaknili vsakega podjetja, zato bomo zgodbo o številkah zaokrožili z oceno njihovega letnega izvoza, ki obsega okoli 300 milijonov evrov na leto. 

Cikličnost poslovanja 

Novi konflikti so pozitivno vplivali na bilance večine hrvaških podjetij, ki delujejo v panogi obrambe in varnosti. Da je tudi letos povečano povpraševanje še vedno čutiti, nam je potrdil Goran Basarac, predsednik hrvaškega grozda konkurenčnosti obrambne industrije.  

"Cikličnost je izraz, ki je v preteklosti najbolje označeval poslovanje v tem segmentu. Cikličnost, povezana z vojnimi spopadi. Danes se s temi vojnimi spopadi EU prebuja in postavlja v ospredje veliko programov, povezanih z obrambo in varnostjo, in v naslednjih dveh do treh letih bo poslovna priložnost za vse, ki delajo v tem segmentu," poudarja.

Hina

 

Prebujenje, ki ga omenja, je doseglo vrhunec z ustanovitvijo 8,1 milijarde evrov vrednega Evropskega obrambnega sklada (EDF). Zanimivo je, da je Hrvaška med prvimi začela črpati denar EU za obrambno-varnostne namene, z delovanjem grozda obrambne industrije pa je iz operativnega programa konkurenčnosti in kohezije 2014‒2020 pridobila dobrih 70 milijonov evrov. 

"Naša panoga se večinoma trudi partnersko povezovati z določenimi projekti glavnih strateških igralcev na ravni EU, bolj pa bi bil zadovoljen, če bi Hrvaška prek kakšnega uveljavljenega domačega proizvajalca ustvarila, podprla in ciljala na kak svoj strateški projekt," pravi Basarac in dodaja, da je tu ključna vloga ministrstva za obrambo. 

Kot poudarja, gre ta industrija z roko v roki z vojsko, torej ministrstvom za obrambo in Oboroženimi silami Hrvaške (OSRH). Ta pa se bo lahko razvila le v sodelovanju z njimi kot njenim končnim uporabnikom. 

"Tukaj se zgodba začne in konča. Veseli me, da bo morda v bližnji prihodnosti predstavljen kakšen nov dolgoročni načrt opremljanja in modernizacije oboroženih sil, da bomo videli, kako točno so si predstavljali vizijo hrvaške vojske leta 2030 ali 2035, kakšne zmogljivosti imamo, kaj moramo razvijati in na kaj se moramo osredotočiti. To bo dobra usmeritev za industrijo," je prepričan Basarac. 

Razvoj tehnologije 

Če ste vsaj površno spremljali poročanje z ukrajinske fronte, ste gotovo slišali, da imajo nove vloge brezpilotna letala, satelitski internet prek Starlinka Elona Muska, hiperzvočne rakete in neizogibna umetna inteligenca. Vse to je že na fronti, zato nas je zanimalo, kakšen odgovor imamo na to visokotehnološko vprašanje. 

Basarac trdi, da so hrvaška podjetja pripravljena na vse izzive in žogico znova vrača OSRH. 

"Od predstavnikov hrvaške vojske in eminentnih vojaških strokovnjakov pričakujem, da bodo oblikovali jasno doktrino o tem, kakšno vojno lahko Hrvaška pričakuje čez pet, deset ali 15 let ter kakšne zmogljivosti bi želela hrvaška obrambna industrija imeti in razvijati. Nato lahko začnemo ustvarjati ustrezno podlago. Kot panoga čakamo na vojsko in moramo z njo nujno sodelovati pri razvoju novih izdelkov in storitev," sklene.

Da nam za tehnološko znanje domačih podjetnikov za izboljšanje vojaške in obrambne industrije res ni treba skrbeti, morda najbolje ponazarja primer osiješkega podjetja Orqa, ki je zaslovelo z videoočali za upravljanje dronov. 

Pred nekaj leti so se preusmerili iz civilnega sektorja v vojaškega. Sodelujejo pri raziskovalnih in razvojnih projektih brezpilotnih sistemov, vendar na področjih, kot je razvoj digitalnih naprav za nočno opazovanje s funkcijo AR/MR, zasebnih omrežij 5G in sistemov za vid za oklepna vozila. 

Nekoč so tehnologijo navadno izpopolnili v vojski in šele po letih preizkušanja je lahko prišla na civilni trg. Zdaj pa se je to obrnilo, vsaj pri brezpilotnih letalih, nam pove direktor Orqe Srđan Kovačević. 

Pojasnjuje, koliko obrambnih podjetij, ki se danes ukvarjajo z brezpilotnimi letali, bo moralo temeljito premisliti o svojih rešitvah in podrobno pogledati, kaj počnejo tista, ki se ukvarjajo s tehnologijo civilnih brezpilotnih letal, če želijo ostati konkurenčna in relevantna. "Verjamemo, da bi najhitrejši lahko našli izjemno zanimive priložnosti za prevzeme, medtem ko bodo počasnejši verjetno končali kot dinozavri," meni Kovačević. 

Danes Orqa izdeluje skoraj vse dele, potrebne za izdelavo multikopterjev, vendar so to še vedno civilne tehnologije, pojasnjuje. "V naslednjih dveh letih se bomo osredotočili na dvig te civilne tehnologije na raven varnosti in drugih zahtev, ki jih nalaga vojaška uporaba. Verjamemo, da bo tudi leta po koncu vojne v Ukrajini veliko povpraševanje po tovrstnih sistemih, saj so spremembe v načinu uporabe brezpilotnih sistemov velike in bodo vsi želeli opremiti svoje sile z novimi sredstvi, ki so se v Ukrajini izkazala kot izjemno učinkovita," sklene Kovačević. 

Če torej povzamemo stanje v hrvaški vojaški in obrambni industriji: ima strojno opremo, ima programsko opremo, manjkata pa ji institucionalna vizija in smer, v katero želi razvijati vojsko za sodobne vojne, ki se bijejo po novih doktrinah. 

Priznajmo si, uspešna domača podjetja v panogi izvozijo 90 odstotkov svoje proizvodnje. Lepo pa bi bilo, če bi se vlada odločila strateško in pospešila modernizacijo vojske, saj takšne naložbe vedno pozitivno vplivajo na celotno gospodarstvo.

SLOVENIJA: Po obsegu palček, po inovacijah Goljat  

Aleš Kovačič – Bloomberg Adria 

Omembe vredne vojaške oziroma obrambne industrije Slovenija ne more razviti, če je država bistveno ne podpira. Za to mora imeti oborožene sile in interes, saj ta zagotavlja naročila, torej dotok kapitala. Poleg tega je vloga države pomembna pri povratnih informacijah, ko denimo nov kos orožja preskušajo v dejanskih, še najbolje bojnih razmerah.  

To je nemara najpomembnejši sklep, ki ga lahko izluščimo iz besed direktorja največjega slovenskega podjetja v sektorju obrambne industrije Arex. Prvi mož podjetja iz Šentjerneja Tim Castagne je v pogovoru za Bloomberg Adria večkrat poudaril, kako pomembna je vez med državo, njenimi oboroženimi silami in industrijo: "Vsaka država potrebuje velikega proizvajalca, ki s svojimi produkti zalaga potrebe vojske in drugih varnostnih organov."

Bojan Žalec

Pri tem so povratne informacije s terena ključne, pravi, a dodaja, da simbiozo poganja obojestranska korist – vojska dobi produkt, ki ga potrebuje za lastne potrebe, proizvajalec pa si zagotovi dobro ime ali po domače reklamo. "Logika v naši industriji je pač takšna – če nekega izdelka, recimo pištole, ne uporablja domača vojska, če ni bila temeljito preskušena v praksi, potem se bo za nakup takšnega izdelka odločil le redkokdo," je iskren prvi mož uspešnega podjetja, ki je po rodu Nemec. 

Arex, ki je sicer od leta 2017 v lasti češkega sklada RSBC Defence, je z evropskega vidika resda palček, vendar je leta 2021 ustvaril 1,4 milijona dobička, lani pa 700 tisočakov. Medtem njegov prvi mož pravi, da so lani imeli kar 40-odstotno rast prodaje, tako da so prihodki od prodaje narasli na 25,6 milijona evrov. Investicij so imeli predlanskim za tri milijone evrov, lani pa za 2,2 milijona, pri čemer so večino namenili za nakup strojev za krepitev proizvodnje orožja in streliva.  

Bojan Žalec

 

Majhnost Slovenije se v gospodarstvu pogosto omenja kot pomanjkljivost, vendar je obrambna industrija posebna tudi po tem, da je to pravzaprav unikatna prednost. "Prednost majhnih držav, kot je Slovenija, je v tem, da odgovore dobimo hitro," pojasnjuje Castagne, ki je tudi sam velik orožarski zanesenjak. "Ljudje z ministrstva za obrambo sodelujejo z našimi inženirji, ki dejansko poznajo tekoče projekte, ki vedo, kaj potrebujejo, in to je za nas veliko olajšanje," pravi o primerjavi med Slovenijo in domačo Nemčijo. 

Novi produkti? "Trenutno razvijamo novo pištolo za Slovensko vojsko, ki je ni še nihče videl," o najnovejšem in najpomembnejšem projektu razlaga prvi mož. Gre za pištolo Delta, s katero namerava Slovenska vojska nadomestiti zastarele berette. Vendar so nam z ministrstva za obrambo pojasnili, da odločitev o nakupu tega orožja in uvedbi v operativno uporabo v vojski "še ni bila sprejeta". Castagne pa pričakuje, da bo sprejeta še letos.  

Bo Slovenija izdelovala topniško strelivo za Ukrajino? 

Slovenija je resda majhna država, vendar je po drugi strani članica Evropske unije (EU) in severnoatlantske zveze Nato. Ta je že več kot poldrugo leto intenzivno vpeta v krepitev obrambnih zmogljivosti Ukrajine, ki jo je konec lanskega februarja nepričakovano napadla sosednja Ruska federacija.  

Vojna na evropskih tleh, po novem pa tudi na Bližnjem vzhodu, spodbuja orožarski posel na stari celini. Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan ocenjuje, da se bodo evropski izdatki za vojsko »od leta 2021 do 2026 povečali za 53 odstotkov, na 456 milijard evrov, morda celo za 65 odstotkov, na 492 milijard".  

K tej rasti bo pomembno pripomoglo oblikovanje evropskega programa skupnih nabav streliva, ki ga Ukrajini najbolj primanjkuje, in vzpostavljanje poenotenih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer kot članica EU sodeluje tudi Slovenija. Na marčevski javni poziv gospodarskim družbam za oddajo interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva v Sloveniji se je po navedbah resornega ministrstva odzvalo 49 podjetij.  

Bojan Žalec

Med njimi je tudi Arex, ki se zelo zanima za priključitev projektu vzpostavljanja proizvodnje streliva večjih kalibrov, česar v Sloveniji doslej ni bilo. "Čeprav trenutno izdelujemo manevrsko strelivo, lahko hitro preidemo na izdelavo ubojne različice," je pred meseci razlagal Castagne.  

A se po informacijah z ministrstva za obrambo (MORS) postopek dlje od opredelitve zanimanja, ki je državo (pozitivno) presenetil, ni premaknil. "Prispele ponudbe na ministrstvu še proučujemo in za zdaj ni bila sprejeta še nobena odločitev glede nadaljnjih korakov v tem projektu," pojasnjujejo.  

Bog strele in groma za 1.000 evrov  

Veliko manjši proizvajalci in inovatorji ne čakajo niti na državo niti se ne zanašajo na sodelovanje, ampak se poskušajo z lastnimi inovacijami sami uveljaviti na enem najkonkurenčnejših trgov oziroma industrij nasploh. "To je bila neka žilica, skomina, ki mi ni dala miru," nam o tem, kaj je počel zadnjih pet let, pove Tomaž Razpet iz Cerknega. Pred ustanovitvijo podjetja Tinck Arms se je Razpet ukvarjal z razvojem vodnih turbin, zato je "inženirsko znanje že imel". 

Po petih letih piljenja tega je nastala jurišna puška Perun X16, nadgrajena različica uveljavljene jurišne puške AR-15, ki nosi ime najvišjega slovanskega boga in za katero konstruktor pravi, da je njena glavna prednost pred konkurenco modularnost. "Ima hibridni sistem delovanja, ki smo ga sami razvili," o posebnosti puške, ki je navdušila tako evropski kot tudi nadvse konkurenčni ameriški trg, razlaga konstruktor. "Ima precej standardnih delov, kar pomeni, da uporabnik ni vezan na proizvajalca,ampak lahko nadomestne dele kupi na trgu," pojasnjuje. Zanimanje za puško, ki so jo začeli tržiti letos, pravi, ga je presenetilo, pri čemer načrtuje letno proizvodnjo od 500 do 600 kosov. Cena puške je med tisoč in 1.350 evri. 

Za orožarski posel se zanima tudi eden najbogatejših Slovencev 

Zahvaljujoč ukrajinski vojni se je prodaja podjetja C-Astral povečala za 200 odstotkov, dobiček pa za 400 odstotkov, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal soustanovitelj podjetja za izdelavo brezpilotnih letalnikov ali dronov Marko Peljhan. Trg letalsko-vesoljske industrije, ki je v Sloveniji vreden okoli 40 milijonov evrov, je po njegovih besedah zaradi invazije doživel neverjeten razcvet. "Zdaj smo v pogovoru s šestimi potencialnimi investitorji," pojasnjuje, medtem ko so leta 2008 le stežka našli dodatni kapital in sovlagatelje.  

C-Astral, ki je v Sloveniji na področju letalstva skupaj s še enim ajdovskim podjetjem, Pipistrelom, oral ledino, je bil pred meseci kot del konzorcija izbran na 1,2 milijona evrov vrednem razpisu MORS za izdelavo drona z nadgradnjo JRK (jedrsko, radiološko, kemično zaščito). V grobem gre za sistem, s katerim bo mogoče zbirati kontaminirane vzorce s tal, pri čemer pravi, da gre tudi v svetovnem merilu za kompleksen projekt. "Razvoj v okviru konzorcija domačih podjetij je res velik dosežek in kaže na to, da je Slovenija visokotehnološko podkovana država," je ocenil. 

Nekdanji lastnik Pipistrela, znani slovenski poslovnež Ivo Boscarol in eden najbogatejših Slovencev, je skupaj s hčerko večinski lastnik podjetja Timtec Defense, ki razvija zaščito pred množičnimi napadi z droni in drugimi sistemi. »Obstoječe zaščite, kot so laserji ali konvencionalna orožja, so ali drage ali manj učinkovite,« začne naštevati prednosti sistema Timteca. Ta, pravi, deluje na dveh ravneh, in sicer pasivnem zaznavanju in v naslednji fazi onesposabljanju dronov oziroma njihove elektronike. Takšen sistem je svetovni unikat in bo krepko cenejši od denimo ameriških ali izraelskih sistemov obrambe, ki so v svetovni špici, dodaja. 

STA

Boscarol pravi, da je podjetje za zdaj raziskovalno, vendar že prihodnje leto napoveduje predstavitev delujočega sistema. Zaradi inovativnega pristopa k reševanju zapletenega izziva množičnih in uničujočih napadov z droni prodorni poslovnež ajdovskemu podjetju v naslednjih letih napoveduje skokovito rast prodaje s faktorjem 200 odstotkov.

BOSNA IN HERCEGOVINA: Poudarek na krepitvi izvoza ob modernizaciji 

Teo Zorić – Bloomberg Adria 

Obrambno industrijo v Bosni in Hercegovini (BiH) vsake toliko časa predstavljajo kot razvojno priložnost, njene podatke pa kot gospodarsko in tehnološko zmago. A to pogosto zmotijo ​​novice o stavki, neizplačanih plačah ali blokiranih računih nekaterih podjetij v sektorju. 

V Republiki srbski so tri tovarne obrambne industrije, Kosmos iz Banja Luke in Orao iz Bijeljine, medtem ko je Technical Remont iz Bratunca zasebno podjetje. V Federaciji BiH deluje pet zasebnih tovarn orožja in streliva, Pobjeda Technology, Pobjeda Rudet, AC Unity Goražde, Koteks Tešanj in Guma-co Bugojno. Binas Bugojno, BNT-TMiH Novi Travnik, Unis Ginex Goražde, Igman Konjic, Pretis Vogošća, TRZ Hadžići in Zrak Sarajevo so v lasti entitetske vlade. 

Strateški poudarek namenske industrije v BiH je izboljšanje izvoza ob posodobitvi te industrije in približevanju standardom Nata in EU, je za Bloomberg Adria povedal ekonomski analitik Admir Čavalić. Pravi, da je to izraženo v veljavnih strateških dokumentih. 

"Obrambna industrija ponuja izjemne možnosti za rast, kar se je kazalo predvsem v rasti prihodkov v minulih letih. Vsekakor 10-letni trend izvoza to dokazuje, vendar še vedno ne moremo govoriti o pretirano pomembni udeležbi obrambne panoge v celotnem gospodarstvu – tako po realiziranih prihodkih in številu zaposlenih kot tudi izvozni uspešnosti," poudarja. 

"Za našo državo je značilna dodatna možnost za ovire, saj deluje na ravni entitet in jo dejansko določajo državni zakoni in jurisdikcije. Tako se lahko zgodi, da ena raven blokira drugo, kar lahko spet povzroči negativen vpliv na to industrijo," pravi Čavalić. 

BiH izvozi največ streliva za vojaško orožje, revolverje in pištole. Tu je v ospredju nekdanji glavni igralec na trgu Igman iz Konjica. Podjetju so v prvi polovici tega leta skupni prihodki upadli za 19 odstotkov. Družba je prodala za približno 14,3 milijona evrov oziroma 28 milijonov konvertibilnih mark (KM) blaga, lani pa za 20 milijonov evrov (39 milijonov KM). 

 

BBA

 

Večinski lastnik tega podjetja je vlada Federacije BiH z 51,0012-odstotnim deležem, kar kaže na glavno značilnost obrambne industrije v BiH v javni lasti. Drugačen, pozitiven trend pa je imel Pretis iz Vogošće, ki izdeluje orožje in strelivo. V prvih šestih mesecih letos je ustvaril 20 milijonov evrov (39 milijonov KM) prihodkov, zlasti izrazita je bila kar 23-odstotna rast izvoza. 

Čavalić pravi, da je ta panoga izključno izvozno usmerjena, kar je dobro. Tudi v primerjavi z drugimi panogami, zlasti v kontekstu gospodarskih kriz, se je obrambna industrija izkazala za manj krhko – uporablja globalne priložnosti za povečevanje uspešnosti. 

"Za zdaj konkurenčnost na tem področju dosegamo na podlagi razvitega znanja, torej tradicije obrambne industrije v BiH. Morda bo v prihodnosti prišlo do večjih inovacij in razumevanja, da so pomembni trgi tehnološko razviti, in temu primerno bo treba oblikovati povpraševanje, kot na primer ZDA," sklene. 

Z obrambno industrijo se na Sarajevski borzi (SASE) razmeroma veliko trguje. Pomembna septembrska novica je bila, da je bilo prek skrbniškega računa pri banki ASA kupljenih 150 tisoč delnic Pretisa, večinski lastnik pa je še vedno vlada FBiH.

SEVERNA MAKEDONIJA: Panoga le (še) bleda senca nekdanjih uspehov 

Aleksandra Tomić – Bloomberg Adria 

Vojaška industrija v Severni Makedoniji je nerazvita, nedonosna in ne sledi razvoju v svetu in regiji. Nekoč je bila proizvajalka raket in ročnih raketometov, zdaj izdeluje vojaške kape in jopiče. Le dve podjetji sta bili pomemben del te panoge v državi – eno je zdaj v stečaju, drugo je aktivno, vendar deluje s polovično zmogljivostjo. 

Čeprav je sedanja pododba te panoge klavrna, pa je bila Severna Makedonija regionalno prepoznavni igralec tudi na področju vojaške industrije. V Makedoniji so izdelovali denimo dele za tanke. Tovarna Suvenir iz Samokova je bila takrat ena največjih tovarn orožja v regiji, v njej pa so izdelovali različne vrste streliva in razstreliva. Na žalost se je izkazalo, da imajo številni vlagatelji z velikimi načrti le željo po hitrem zaslužku. V tej tovarni je ob njenem vrhuncu delalo več kot 500 delavcev. Med tranzicijo je propadla.

Rešil jo je grški poslovnež Vassilios Papadopoulos, ki jo je leta 2006 kupil za 500 tisoč evrov, čeprav naj bi bila menda vredna petkrat več. Iz tovarne so potem čez noč izginili številni dragoceni stroji, vendar to na sodišču nikoli ni bilo dokazano. Po petih letih je nov lastnik tovarne postalo češko podjetje Sumbro, David Jung, takratni generalni direktor in direktor podjetja, pa je bil predstavljen kot znani poslovnež z bogatimi izkušnjami na področju orožja in streliva ter popravil in uničevanja vojaške opreme. 

Tovarna trenutno deluje in je del skupine ATS, družbe za namensko proizvodnjo, še vedno pa ima v proizvodnji streliva 350 zaposlenih. Skupna nova naložba je vredna 202 milijona evrov, samo za malokalibrsko strelivo in kapsule je namenjenih približno 50 milijonov evrov. 

Skupino ATS sestavljajo tri družbe, poleg samokovske še dve v Skopju z več kot 500 zaposlenimi. Izdelujejo kompozitne izdelke in izdelke, namenjene opremljanju vojske in policije na področju balistične zaščite in varovanja. Poleg tega podjetje izdeluje tudi malokalibrsko strelivo in celotne linije strojev za proizvodnjo streliva. 

Tovarna 11 Oktomvri-EUROKOMPOSIT je bila v preteklosti industrijski velikan z izredno pomembno proizvodno zmogljivostjo v Severni Makedoniji in regiji. Imela je zelo kompleksen proizvodni sistem, ki je kompatibilen in interoperabilen z državami članicami Nata in EU. Eurocomposit je bil od ustanovitve leta 1952 zasnovan kot kombinirani proizvodni sistem, razporejen v več tovarnah za namensko proizvodnjo, največjega pomena za narodno obrambo države, z osnovno dejavnostjo proizvodnje specialnih izdelkov. Vlada ga ni zmogla rešiti in zdaj je nema priča preteklih časov.

 

Fena

 

V makedonski statistiki ni podatkov o skupni proizvodnji orožja, po besedah univerzitetnega profesorja Metodija Hadžija-Janeva za Bloomberg Adria pa je ta panoga za državo izjemno pomembna. Kot pravi, bi bilo treba v prihodnje oblikovati strategijo za povečanje proizvodnje. 

"Potrebna je predanost tej industriji in to se zdaj kaže kot še nikoli. Vojna v Ukrajini je pokazala, da samonikla proizvodnja ni dovolj, pomanjkanje naložb v to industrijo pa Evropo postavlja v nezavidljiv položaj

Vsekakor moramo najti rešitev, kako se aktivirati in ponovno pridobiti vodilno vlogo. Včasih smo izdelovali dele za tanke in rakete ter topove, zdaj se je vse skrčilo le na prepakiranje," pravi Hadži Janev.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar