Digitalizacija malih in srednjih podjetij je boleča točka v vseh državah regije Adria. Vsem je skupno zavedanje, da nižja produktivnost hodi z roko v roki z naraščajočimi stroški plač in celotnega poslovanja podjetij v regiji, v takšnih razmerah pa digitalna transformacija preneha biti tehnološki trend in postane vprašanje ekonomske vzdržnosti. Hkrati za večino malih in srednjih podjetij v regiji velja, da jim primanjkuje predvsem višje ravni znanja o tem, kaj digitalna transformacija v resnici pomeni, poleg tega pa jim manjka tudi zavedanje o nujnosti njene uvedbe.
Stefan Fijala, direktor v srbski družbi Wacky Advisors, pravi, da se digitalizacija malih in srednjih podjetij večinoma obravnava skozi prizmo novih tehnologij, umetne inteligence, avtomatizacije in napredne programske opreme. Vendar pa realnost na terenu kaže, da je osnovni izziv precej bolj temeljne narave.
"Večina malih in srednjih podjetij danes v osnovnem obsegu uporablja določena digitalna orodja: računovodsko programsko opremo, osnovne module ERP (Enterprise Resource Planning – načrtovanje virov podjetja), spletno bančništvo in družbena omrežja. A to je le površinska raven digitalizacije. Resnična transformacija pomeni standardizirane procese, jasno opredeljene odgovornosti, podatke, ki se spremljajo v realnem času, ter odločitve, ki temeljijo na številkah, ne na občutku," pravi Fijala.
Po besedah Danča Dimkova, izvršnega direktorja družbe BizzBee Solutions, makedonske agencije za prodajo, marketing in svetovalne storitve, manjka predvsem zavedanja o poti do digitalizacije. Večina ustanoviteljev digitalizacijo enači z nakupom programske opreme.
"'Kupim CRM, torej sem digitaliziran. Toda nakup orodja brez strateškega razloga za njim je le IT-nabava. Če ga ne vodi konkreten poslovni problem in če ni integrirano v način, kako podjetje dejansko deluje – to ni transformacija. Poleg tega sem opazil še nekaj: večina malih in srednjih podjetij ne razume, da imajo pravzaprav edinstveno prednost pred velikimi podjetji. Korporacije se premikajo počasi – upravni odbori, plasti odobravanja, transformacijski cikli, ki trajajo 18 mesecev. Mala in srednja podjetja imajo hitrost, neposredno vodstvo in prilagodljivost. Prvič je tehnologija dovolj dostopna, da te prednosti res nekaj pomenijo. Malo ali srednje podjetje lahko rešitev uvede v nekaj tednih, medtem ko korporacija za to potrebuje več mesecev. Le da se tega še ne zavedajo," pravi.
Dančo Dimkov
Potrebna je finančna podpora
Makedonsko podjetje Extra Fungi iz Kočan, ki se ukvarja s predelavo hrane, je eden redkih svetlih primerov v državi, ko gre za digitalizacijo. Proces digitalizacije so zaključili lani, od začetka tega leta pa deluje digitalna rešitev, ki je procese, ki so prej trajali več ur, skrajšala na le nekaj minut. Podjetje je v proces vstopilo že prej, ključni korak pa je naredilo lani. Zdaj imajo programsko rešitev, zasnovano izključno za njihove potrebe, in so pripravljeni iti še dlje.
"Trenutno smo v celoti digitalizirani, imamo ERP-sistem, ki je zasnovan v skladu z našimi potrebami. Ob prevzemu blaga izdelki dobijo QR-kodo, prek katere spremljamo celoten nadaljnji proces. Vsi zapisi, ki smo jih prej vodili ročno in pri katerih je pogosto prihajalo do napak, so zdaj nadomeščeni z mobilno aplikacijo, ki jo imajo vsi naši zaposleni. Proces, ki je prej trajal več ur, je zdaj mogoče spremljati v nekaj minutah," je pojasnil lastnik kočanskega podjetja Saško Antovski.
Digitalizacijo v podjetju so izvedli s podporo švicarskega programa za povečanje zaposljivosti na trgu – IME. Antovski pravi, da je bilo prav sodelovanje z IME ključno, da so se lažje odločili za modernizacijo proizvodnje, saj proces ni poceni.
"Začnite pri plačah informatikov – morali smo angažirati IT-strokovnjaka, njihove plače pa so precej višje od drugih. Digitalizacija je drag proces, vendar sem bil odločen, da ga izvedemo, in učinki so vidni – povečali smo učinkovitost, ker smo hitrejši in napak ni več, kar pomeni tudi nižje stroške,« pravi Antovski.
Med zaposlenimi je bilo nekaj odpora, vendar so ga s stalnimi usposabljanji premagali. "Najpomembneje je, da jim poveste, da se z njihovega vidika delo nadaljuje kot doslej – delavce še vedno potrebujemo, le da imajo zdaj na svojih mobilnih telefonih aplikacije, s katerimi se prijavijo na delo, dobijo delovne naloge ter vse podrobnosti o opravljenem delu in zaslužku, ki jim pripada," je dejal Antovski.
Prednosti pri tistih, ki so se transformirali
Digitalizacija prinaša številne konkretne koristi. Predvsem povečuje operativno učinkovitost, zmanjšuje napake, pospešuje pretok informacij in omogoča boljši nadzor nad stroški. Omogoča tudi natančnejše sprejemanje odločitev s pomočjo analitike in poročil v realnem času. Povečuje transparentnost do bank in vlagateljev, kar neposredno vpliva na dostop do financiranja. V kontekstu prodaje podjetja digitalno strukturirani sistemi bistveno povečujejo privlačnost podjetja, saj zmanjšujejo zaznano tveganje pri kupcu.
Ilustracija
V slovenskem podjetju Elan, ki proizvaja smuči in športno opremo, poudarjajo, da digitalizacija zahteva trdne temelje – lastne, strukturirane in kakovostne baze podatkov. "Na tej osnovi gradimo rešitve za boljšo sledljivost, spremljanje kakovosti in optimizacijo ključnih procesov; v proizvodnji procese dodatno izboljšujemo z avtomatizacijo," pojasnjujejo.
Elan je v daljšem obdobju sistematično vlagal v modernizacijo, danes pa intenzivno investira tudi v digitalizacijo in robotizacijo poslovanja in proizvodnje. "Digitalna transformacija nam omogoča hitrejši razvoj izdelkov, boljšo operativno učinkovitost in stabilnejšo kakovost – predvsem pa boljše upravljanje kompleksnosti."
Nove tehnologije uvajajo pragmatično, prek pilotnih projektov in jasno opredeljenih primerov uporabe. V operativnem delu razvijajo napredne rešitve za sledljivost, optimizacijo procesov in poročanje, kar omogoča hitrejše sprejemanje odločitev.
Hkrati uvajajo umetno inteligenco kot podporo zaposlenim pri razvoju vodstvenih kompetenc in pri vsakodnevnem delu – od strukturiranja vsebin do priprave osnutkov in interne komunikacije. Preizkušajo tudi rešitve za pomoč na daljavo (help desk), ki skrajšujejo odzivni čas, medtem ko v marketingu uporabljajo napredno analitiko digitalnih kanalov in generativno umetno inteligenco za pripravo in optimizacijo vsebin ob spoštovanju pravil blagovne znamke.
Pri podjetju Led Lux iz Slovenije, malem proizvajalcu profesionalnih svetlobnih rešitev, poudarjajo, da je digitalizacija močno vplivala na rast in razvoj njihovega poslovnega modela. Digitalizirali so celotno prodajno pot.
"Z digitalizacijo proizvodnje imamo natančen pregled nad procesi, kar povečuje učinkovitost in zmanjšuje izgube. Digitalizacija ni le pospešila rasti podjetja, temveč je omogočila tudi transformacijo poslovnega modela v bolj fleksibilnega ter usmerjenega v podatke in inovacije, kar nam daje konkurenčno prednost na trgu," pravijo v podjetju.
Digitalizacija je bila že od začetka v središču poslovnega modela podjetja Hooray Studios, slovenske družbe, ki stoji za blagovno znamko personaliziranih otroških knjig Mali junaki. "Rast podjetja je bila tesno povezana z razvojem in krepitvijo spletnih rešitev in procesov. Ko je povpraševanje začelo rasti, smo morali nadgraditi sisteme, da je naročanje ostalo enostavno in hitro tudi v obdobjih največjih obremenitev," pravijo v podjetju.
Digitalni pristop jim omogoča poslovanje po načelu »tisk na zahtevo«, brez klasičnih zalog, pa tudi lažje prilagajanje različnim trgom z lokaliziranimi različicami blagovne znamke in uporabniške izkušnje.
Najnaprednejše rešitve uporabljajo v marketingu in pri merjenju uspešnosti, kjer s pomočjo analitičnih orodij spremljajo obiske in nakupe ter podatke povezujejo z oglaševalskimi sistemi. Del procesov je avtomatiziran, tako da se marketinški podatki posodabljajo brez ročnega vnosa, postopoma pa uvajajo tudi napredne digitalne rešitve v vsakodnevne operativne naloge, s čimer dodatno optimizirajo delo zaposlenih.
Napake v korakih
Problem digitalne transformacije malih in srednjih podjetij je tudi pomanjkanje konkretne strategije ter način razmišljanja. Po Fijalovih besedah v praksi še vedno srečujemo podjetja, ki ustvarjajo milijonske prihodke, a nimajo jasno opredeljenega proračuna, prodajnega načrta ali natančne strukture stroškov po posameznih segmentih poslovanja.
"V takšnih sistemih lastnik pogosto intuitivno ve, 'kako stoji podjetje', vendar ne obstaja institucionaliziran sistem, ki bi to potrjeval z merljivimi kazalniki. V takšnem kontekstu je pogovor o umetni inteligenci ali napredni avtomatizaciji preuranjen."
Ilustracija
Digitalizacija zato pomeni predvsem uvedbo osnovne finančne in organizacijske discipline. To vključuje jasno spremljanje prihodkov in odhodkov, opredelitev profitnih centrov, nadzor denarnega toka ter standardizacijo procesov. Šele ko ima podjetje stabilno in pregledno podatkovno bazo, lahko digitalna orodja prinesejo pravo vrednost.
"Problem ni le tehnološki, temveč je težava tudi način razmišljanja. V številnih malih in srednjih podjetjih se poslovne odločitve še vedno sprejemajo na podlagi izkušenj lastnika, kar je bilo v zgodnjih fazah rasti pogosto prednost. V razmerah vse močnejše konkurence in kompleksnejšega trga pa tak model postaja omejujoč. Brez podatkov je težko načrtovati rast, nadzorovati marže ali natančno oceniti dobičkonosnost posameznih segmentov," pravi Fijala.
Podoben problem obstaja tudi v Bosni in Hercegovini. Največji primanjkljaj pri digitalizaciji malih in srednjih podjetij tam prav tako ni v tehnologiji, temveč v razumevanju, kaj digitalizacija v resnici pomeni, kot meni Ema Hašičević, soustanoviteljica podjetja Dealion.
"Domača mala in srednja podjetja v veliki meri trpijo zaradi iluzije, da so 'digitalizirana', če so uvedla sodoben računovodski program, ERP za skladišče ali kupila nove prenosnike. Mi digitaliziramo administracijo, medtem ko sektor malih in srednjih podjetij v EU digitalizira pridobivanje strank in rast. V EU podjetja uporabljajo sisteme Revenue Operations (RevOps je na podatkih temelječ pristop k upravljanju cikla prihodkov – od prvega stika s potencialno stranko do podpore po prodaji in obnove sodelovanja), avtomatizacijo prodaje ter obdelavo podatkov o namerah kupcev (intent data) za proaktivno osvajanje trga. Pri nas je komercialna plast poslovanja ostala povsem analogna – podjetja še vedno rastejo predvsem na podlagi priporočil, fizičnih sestankov in mreže poznanstev ustanoviteljev," pravi Hašičević. Dodaja, da je največji zaostanek v primerjavi z EU pomanjkanje digitalne infrastrukture, ki ustvarja predvidljive prihodke.
Po Dimkovu se pri delu z malimi in srednjimi podjetji stalno ponavljajo tri napake. Najdražja je nakup orodij, še preden podjetje sploh preslika svoje procese.
"Pogosto vidim, da podjetje kupi CRM, ERP in sistem za upravljanje projektov – včasih kar vse tri hkrati – ne da bi prej razumelo aktivnosti in njihov dejanski potek. Šest mesecev pozneje so orodja napol konfigurirana, vsi pa so se vrnili k Excelovim tabelam in skupinam na Viberju. Druga napaka je obravnavanje digitalizacije kot IT-projekta, ki to ni. Gre za menedžerski projekt. Digitalizacija spreminja način sprejemanja odločitev, pretok informacij in odgovornosti. Če ustanovitelj to v celoti delegira IT-osebi ali zunanjemu izvajalcu in sam ne ostane vključen, pobuda propade. V vsakem podjetju, s katerim sem sodeloval, je bilo neposredno sodelovanje ustanovitelja najmočnejši pokazatelj, ali so digitalna orodja resnično zaživela," pojasnjuje.
Po besedah Eme Hašičević največja ovira, ki upočasnjuje digitalizacijo domačih malih in srednjih podjetij, ni finančna ali regulativna, temveč je to percepcija vodstva, da je digitalizacija "naloga za IT-oddelek".
"Komercialna digitalizacija je strateška naloga uprave. Naša podjetja se pogosto pritožujejo nad pomanjkanjem proračuna za uvedbo prodajnih in marketinških tehnologij (t. i. MarTech stack), hkrati pa ne upoštevajo stotisočev mark izgubljenega dobička (opportunity cost), ker njihovi prodajni timi vse opravljajo 'peš', v Excelovih tabelah, ki niso povezane s preostalim delom podjetja," pravi Hašičević. Ovira je po njenih besedah tudi pomanjkanje izobraženega kadra, ki bi znal digitalna orodja spremeniti v prodajni stroj, ne pa le v strošek na računu.
Tretja napaka je po Dimkovu preskakovanje vzpostavitve osnovne podatkovne strukture. Podjetja neposredno preidejo na orodja umetne inteligence – klepetalne robote, avtomatizacijo in nadzorne plošče za poročanje –, ne da bi se prej vprašala, ali so njihovi podatki čisti, strukturirani in dostopni.
"Skupno vsem trem napakam je, da digitalizacija ne propade zato, ker bi bila tehnologija slaba, temveč zaradi nezadostne priprave," pravi Dimkov.
Menja se vloga voditeljev
Obstajajo štiri faze, skozi katere voditelji malih in srednjih podjetij naravno prehajajo, ko umetna inteligenca dozoreva v njihovem podjetju, pojasnjuje.
Prva faza: uporaba umetne inteligence kot orodja za produktivnost. Zaposleni uporabljajo ChatGPT, Microsoft Copilot in Claude (AI-model) za pisanje, raziskovanje in povzemanje. Naloga voditelja v tej fazi je preprosta – spodbujanje. Ustvariti okolje, v katerem se ljudje ne bojijo eksperimentirati z orodji umetne inteligence. Zgraditi kulturo produktivnosti, v kateri je umetna inteligenca na prvem mestu (AI-first).
Druga faza: umetna inteligenca kot digitalni zaposleni. Tu umetna inteligenca preneha zgolj pomagati in začne dejansko delati. AI-agenti izvajajo dele resničnih delovnih tokov – obdelavo podatkov, opomnike, spremljanje in poročanje. Predstavljajte si, da upravljate 25 zaposlenih (ljudi) in 25 AI-agentov. Vloga voditelja se spremeni – iz upravljavca nalog postane orkestrator sistema. Ne upravljate več le ljudi, temveč delovne tokove, ki združujejo človeško in umetno inteligenco.
Tretja faza: umetna inteligenca kot vodstveni pomočnik. AI se premakne na višjo raven in začne neposredno podpirati menedžerske odločitve – z analizo podatkov, modeliranjem scenarijev, prepoznavanjem tveganj in operativnimi priporočili. Ustanovitelj dobi 'druge možgane' – vedno dostopne, vedno analitične in nikoli utrujene.
Četrta faza: umetna inteligenca kot vodja. Ne danes, vendar hitreje, kot večina misli. Že obstajajo globalni primeri AI-sistemov v vlogah na ravni direktorjev. Operativni nadzor v realnem času, napovedno načrtovanje in avtonomno izvajanje v določenih okvirih. Ljudje še vedno ostajajo odgovorni za etiko, kulturo, vizijo in odnose. Vendar umetna inteligenca postaja strateška sila, ne le operativno orodje.
Najprej stabilizacija, nato rast prihodkov
Po Fijalovih besedah je digitalizacija še zlasti pomembna v sektorjih, ki so kapitalsko intenzivni in izvozno usmerjeni, kot so predelava hrane, logistika ali proizvodnja, kjer kupci in partnerji zahtevajo visoko stopnjo standardizacije in redno poročanje. Brez digitalnih sistemov je težko ohraniti konkurenčnost.
"V Srbiji danes obstaja zavedanje o potrebi po digitalizaciji, vendar še vedno obstaja vrzel med ambicijami in dejansko uporabo. Podjetja, ki to vrzel premostijo in zgradijo kulturo odločanja, ki temelji na podatkih, ne povečajo le učinkovitosti, temveč postanejo tudi bolj odporna proti tržnim šokom in pripravljena na naslednjo fazo rasti, bodisi širitev poslovanja bodisi vstop vlagateljev."
V praksi to pomeni integracijo sistemov ERP, digitalizacijo skladiščnega poslovanja, natančnejše načrtovanje zalog, boljši nadzor nad stroški in zmanjšanje operativnih napak. Učinki takšnih sprememb se ne pokažejo takoj v rasti prihodkov, temveč se kažejo v stabilnejših maržah, hitrejših ciklih obračanja kapitala in večji zanesljivosti dobav.
Za izvozno usmerjena podjetja to pomeni večjo konkurenčnost na trgih EU, kjer so zahtevani sledljivost, integriranost sistemov in operativna natančnost.
Analiza pričakovanj podjetij kaže, da so najpogosteje pričakovala povečanje učinkovitosti in hitrosti dela (97,5 odstotka), večjo natančnost (91,3 odstotka) in večje zadovoljstvo uporabnikov (92,5 odstotka). Ta pričakovanja so bila večinoma tudi uresničena.
Ilustracija
"Vendar pa se je neposredna rast prihodkov in dobička pokazala kot počasnejši učinek. Dve tretjini podjetij sta prepoznali, da je povračilo naložbe mogoče pričakovati šele na daljši rok, torej v obdobju med enim in tremi leti po uvedbi novih tehnologij," pravi Filip Mrdak iz Centra za digitalno transformacijo (CDT) pri Gospodarski zbornici Srbije.
To je tipična dinamika digitalne transformacije: najprej se stabilizirajo in optimizirajo sistemi, nato začne rasti produktivnosti, šele v naslednji fazi se pospeši rast prihodkov. Za gospodarstvo, ki se sooča z naraščajočimi stroški dela, postaja povečanje produktivnosti pomembnejše od kratkoročne rasti prometa.
"Po začetni fazi digitalizacije procesov se osredotočanje premakne na uporabo umetne inteligence. Lani je 50 MSP podjetij uvedlo rešitve umetne inteligence v okviru programa CDT s subvencijo do 12 tisoč evrov, v prihodnjem obdobju pa je načrtovana vključitev približno sto podjetij skozi različne modele podpore. Umetna inteligenca v tem kontekstu ni abstraktna tehnologija, temveč orodje za napovedno analitiko prodaje, optimizacijo marketinga, avtomatizacijo podpore strankam in izboljšanje proizvodnih procesov. To pomeni premik od digitalizacije podatkov k njihovi aktivni uporabi pri sprejemanju odločitev," pravi Mrdak.
Za državo, ki želi preiti z modela konkurenčnosti, temelječega na nizkih stroških dela, na model, ki temelji na znanju, je takšen premik ključnega pomena.
Kje smo in kje bi morali biti
Primer Severne Makedonije
Na lestvici od 1 do 10 Dimkov na podlagi svojih izkušenj stanje v Severni Makedoniji ocenjuje od 2 do 4.
"Kar stalno opažam, je 'digitalizacija, ki to v resnici ni'. Podjetja so prešla s papirja na digitalno: e-pošta, računovodski program, spletna stran. A to je zgolj sprememba formata. Prava digitalizacija pomeni uporabo podatkov za sprejemanje boljših odločitev. In žal v vseh podjetjih, s katerimi sem sodeloval, ta most še ni zgrajen," pojasnjuje.
Iz primerov, s katerimi je delal, izpostavlja naslednje: distribucijsko podjetje je imelo več kot 4.500 izdelkov, vendar ni bilo mogoče identificirati izdelkov, ki se ne prodajajo in se kopičijo kot zaloge. Analiza je razkrila več kot 1.200 izdelkov z nič prodaje več kot leto dni. Drugo programsko podjetje je imelo določene podatke o prodaji, vendar ni imelo KPI-jev in nobena odločitev ni temeljila na teh podatkih. Tretje podjetje je imelo 87 odstotkov prihodkov skoncentriranih v enem izdelku in ni moglo spremljati odhoda strank, ker podatki za to niso bili strukturirani.
"Lahko zaključim, da podatki obstajajo v vsakem podjetju – v tabelah, računovodskih sistemih, ERP-jih in podobno. Toda razpršeni so, nepovezani in v številnih primerih nestrukturirani za kakršnokoli smiselno analizo. Zato ocena od 2 do 4 – ne zato, ker podjetja zaostajajo, temveč zato, ker jim nihče ni pomagal povezati tega, kar že imajo," dodaja.
Primer Srbije
Mrdak pravi, da je od leta 2018, ko se je začel program podpore malim in srednjim podjetjem, približno sedem tisoč podjetij izrazilo zanimanje za programe digitalne transformacije.
"Te številke niso zgolj statistika. Kažejo, da digitalna transformacija v Srbiji ni več izolirana pobuda tehnološko naprednih podjetij, temveč proces, ki zajema tudi tradicionalne sektorje – proizvodnjo, trgovino, logistiko, storitve … Zlasti pomembno je, da 94 odstotkov podjetij, ki so prešla naše programe, še vedno v celoti uporablja uvedene rešitve in vsakodnevno izboljšuje svoje poslovanje. To kaže, da projekti niso ostali v fazi eksperimenta ali subvencioniranega pilotiranja, temveč so se vključili v vsakodnevno poslovanje."
Iz poročila o merjenju učinkov izhaja, da je bilo uresničenih približno 80 odstotkov vseh zastavljenih ciljev projektov. Z drugimi besedami: transformacija daje merljive rezultate. Po podatkih CDT se je kar 65 odstotkov projektov nanašalo na izboljšanje operacij in poslovnih procesov, največ podjetij pa prihaja iz predelovalne industrije in trgovine. To pomeni, da digitalizacija v Srbiji zajema predvsem sektorje, ki ustvarjajo največ izvoza in industrijske proizvodnje.
"Digitalna transformacija v Srbiji vstopa v zrelejšo fazo. Prva etapa je bila povečanje zavedanja. Druga je bila množičnejša implementacija IT-rešitev. Tretja, ki se zdaj razvija, pa je integracija naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v temeljne poslovne procese. Za gospodarstvo, katerega rast je odvisna predvsem od industrije in izvoza, digitalizacija ni več luksuz, temveč strateška potreba. Vpliva na konkurenčnost, privlačnost za naložbe in dolgoročno odpornost proti zunanjim šokom," sklene Mrdak.
Primer Bosne in Hercegovine
Po podatkih za leto 2024 je obseg e-trgovine v Bosni in Hercegovini v primerjavi s konvencionalno trgovino še vedno razmeroma nizek, vendar se kažejo rahle spremembe v strukturi podjetij.
Le 28,1 odstotka podjetij uporablja spletno prisotnost, kar je rahlo povečanje v primerjavi z letom 2023 (27,5 odstotka). Pri malih podjetjih se je delež povečal z 24,8 odstotka na 26,1 odstotka, medtem ko je pri srednjih podjetjih prišlo do padca s 36,8 odstotka na 34,1 odstotka. Te spremembe kažejo na postopno širjenje e-trgovine med manjšimi podjetji, hkrati pa na zmanjšanje deleža srednje velikih podjetij.
"Čeprav so nekateri kazalniki na ravni držav v regiji in povprečja EU, stopnja digitalizacije malih in srednjih podjetij ostaja premalo razvita," ugotavlja Zvezni zavod za planiranje razvoja.
Hkrati poudarjajo potrebo po pospešitvi digitalne transformacije in vzpostavitvi trajnih mehanizmov podpore ter ustrezne infrastrukture, da bi bila digitalna transformacija MSP neprekinjena in trajnostna.
Leta 2025 je UNDP v Bosni in Hercegovini v sodelovanju z Zunanjetrgovinsko zbornico BiH izvedel projektni program krepitev industrije 4.0 in mednarodnih standardov trajnosti skozi pobudo UN Global Compact. V okviru pobude je bil podprt tudi pilotni projekt v podjetju Empress iz Zenice. Uvedli so sistem v oblaku za upravljanje skladišča in proizvodnje, dostopen prek spletnega vmesnika, z ustrezno strojno podporo in avtomatizacijo procesov. Novi sistem je omogočil digitalizacijo evidenc, hitrejšo obdelavo proizvodnih nalogov, popolno sledljivost materialov in izdelkov, boljši nadzor nad zalogami ter izboljšano načrtovanje proizvodnje. Ta korak je ustvaril temelje za nadaljnji razvoj pametne proizvodnje in širšo uporabo načel industrije 4.0 v Bosni in Hercegovini.
Primer Hrvaške
Po najnovejšem poročilu EU o digitalnem desetletju za leto 2025 je digitalizacija malih in srednjih podjetij ter sprejemanje naprednih tehnologij na Hrvaškem še vedno na nizki ravni, uvajanje računalništva v oblaku, umetne inteligence in analitike podatkov pa je pod povprečjem EU.
Ekipa za ekonomske analize Hrvaškega združenja delodajalcev meni, da je treba posebno pozornost nameniti prav malim in srednjim podjetjem, saj je tam največ prostora za rast.
"Trenutna raven osnovne digitalne transformacije v MSP znaša 38,6 odstotka, kar je daleč od cilja 75 odstotkov do leta 2030. Čeprav ima Hrvaška nadpovprečne osnovne digitalne veščine (59 odstotkov v primerjavi s 55,6 odstotka v EU), velik razkorak ostaja pri starejši populaciji in manj izobraženih ter v ruralnih okoljih," piše v lanskem poročilu.
Poudarjajo, da kazalniki nizke digitalne intenzivnosti MSP in majhne uporabe tehnologij umetne inteligence potrjujejo, da poslovne prakse še vedno ne sledijo tehnološkim možnostim. Zato sta potrebna izboljšanje investicijske infrastrukture z nadaljnjim razvojem domačega kapitalskega trga kot katalizatorja za vlaganja v digitalne proizvode z večjo dodano vrednostjo ter davčna razbremenitev srednjih in višjih plač.
Sklepajo, da prav to zaostajanje pri integraciji digitalnih orodij omejuje konkurenčnost podjetij in dolgoročni potencial rasti gospodarstva, kar povezujejo tudi z dejanskim padcem produktivnosti v ICT-sektorju za 21 odstotkov v zadnjih dveh letih.
Pozitivna stran je, da imajo hrvaška MSP na voljo pomembna sredstva iz skladov EU za digitalizacijo poslovanja.
Primer Slovenije
Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je lani približno dve tretjini (66 odstotkov) slovenskih MSP doseglo vsaj osnovno raven digitalne zrelosti. To pomeni, da uporabljajo osnovna digitalna orodja, kot so elektronsko poslovanje, digitalna izmenjava dokumentov in osnovne storitve v oblaku.
Pri naprednih tehnologijah je slika precej skromnejša: umetno inteligenco uporablja približno petina podjetij (22 odstotkov), pri čemer je delež bistveno večji pri srednje velikih kot pri malih podjetjih. Tu se kaže nova razvojna linija – med podjetji, ki digitalna orodja uporabljajo le kot podporo procesom, in tistimi, ki z umetno inteligenco že spreminjajo način dela in poslovanja.
Digitalizacijo podjetij podpirajo tudi državne subvencije. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je lani odobrilo evropska sredstva za javni razpis Subvencije za digitalno transformacijo MSP v skupni vrednosti 17,8 milijona evrov, od tega 15 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razpis je namenjen sofinanciranju projektov za uvedbo naprednih digitalnih rešitev, avtomatizacijo procesov in krepitev digitalnih kompetenc v malih in srednjih podjetjih.
Kljub napredku ostaja razkorak med osnovno digitalizacijo in strateško uporabo umetne inteligence precejšen, pri čemer analitiki kot največjo oviro izpostavljajo pomanjkanje ustreznega kadra in znanja.
Pri pripravi besedila so sodelovali tudi Marijana Avakumović, Zinaida Dželilović, Miro Soldić in Tjaša Banko.
.webp){kind=icon}
