E-pismo: Ste pripravljeni postati nindža osebnih financ

Dobro jutro, v sobotno jutro se z vami prebujam Marja Milič, tokrat kot odgovorna urednica regionalne revije Bloomberg Businessweek Adria.  

Trenutno sem na Nizozemskem, ki velja za zelo zeleno, trajnostno usmerjeno državo, znano tudi po liberalni politiki do konoplje, pa tudi po coklah, siru, mlinih na veter in seveda tulipanih.

Tulipani imajo tudi posebno mesto v finančni zgodovini. V 17. stoletju so bili povod za enega najbolj znanih špekulativnih balonov v zgodovini človeštva, tako imenovano tulipanomanijo. Takrat so cene čebulic poskočile v nebo, za nekatere redke in dragocene sorte je bilo treba odšteti toliko kot za prestižna domovanja v Amsterdamu. Sledil je strm upad vrednosti in z njim boleča streznitev. O lekcijah tulipomanije si preberite v članku Hitri zaslužek in izguba razuma: Lekcije tulipanomanije.

 

Depositphotos

 

Zadnja večja manija, ki smo jo videli v modernejši zgodovini finančnih trgov, je bila kriptomanija, in sicer leta 2017. Lekcije iz teh manij kažejo predvsem na to, kako hitro ljudje v želji po lahkem zaslužku izgubimo razum.

Ker je oktober mesec finančnega opismenjevanja in ga zaključimo 31. oktobra z dnevom varčevanja, osvežimo nekaj osnov upravljanja denarja, ki smo jih tudi zapisali v članku, Kako postati nindža svojih financ, objavljenem v zadnji številki revije Bloomberg Businessweek Adria, ki je izšla 26. oktobra.  

7 korakov do finančno bolj stabilnega življenja:

1. NAJPREJ PLAČAJTE SVOJEMU BODOČEMU JAZU. Ko prejmete plačo, najprej “plačajte” sebi za svojo prihodnost. Priporočljivo je, da za dolgoročno varčevanje (pokojnina, šolanje otrok,...) namenite med 5 in 10 odstotkov vseh dohodkov.

2. OBLIKUJTE NAČRT GLEDE NA CILJ. Nekdo, ki varčuje za nakup avtomobila, verjetno ne bo izbral enake dinamike vplačil in tipa naložb kot nekdo, ki varčuje za pokojnino ali nakup stanovanja.

3. RAZPRŠENOST JE KLJUČNA. Investirajte v različne naložbene razrede – nikar ne stavite na enega konja, recimo, izključno na nepremičnine.

4. VLAGAJTE NA BORZO. Za dolgoročne cilje je priporočljivo investirati v delniške naložbe, za osnovo so najbolj priporočljivi skladi, ki sledijo glavnim delniškim indeksom. Sklenite varčevalni načrt oziroma avtomatizirajte mesečne nakupe.

5. BODITE POZORNI NA STROŠKE. Stroški znižujejo donosnosti, zato bodite pozorni na vse stroške (pri skladih vedno preverite celotne stroške poslovanja). Na dolgi rok vam lahko stroški odžrejo tudi 30 ali 40 odstotkov ustvarjene donosnosti.  

6. BRZDAJTE ČUSTVA. Borza je, kot bi bila manično depresivna. Pazite, da se ne ujamete v spiralo čustev. Vlagatelji morajo ohraniti mirno kri, tudi takrat, ko vsi paničarijo.  

7. ZAŠČITITE PREMOŽENJE: Ključno je, da z ustreznimi zavarovanji zaščitimo to, kar smo že ustvarili. Pomembno je, da zaščitimo dom, zdravje in življenje.

Kam torej z denarjem?

Odločitev, kam z denarjem, je osebna. Odvisna od našega nagnjenja k tveganju in pa zastavljenih ciljev, pa tudi našega akumuliranega premoženja.

Prvi koraki v svetu investiranja naj se začnejo z izgradnjo temeljev našega portfelja. Slednjega naj v jedru predstavlja globalno razpršen sklad delniških naložb. Tehnološki napredek je odstranil mnoge tabuje, kako lahko dostopamo do omenjenih skladov. Če so bili še kako desetletje nazaj prva izbira vzajemni skladi, ki jih upravljajo domače družbe za upravljanje, pa danes lahko do skladov, ki denimo sledijo največjim svetovnim indeksom dostopamo kar z domačega naslanjača, s par kliki in na daljavo.  Takšen portfelj s trdnim jedrom, pa lahko tudi postopno začinimo s skladi z nišno naložbeno politiko (recimo Azija, tehnološka panoga, surovine...)

V zadnjem času, ko smo priča strmi rasti obrestnih mer, je opaziti, da vse več ljudi išče zatočišče v bolj konservativnih naložbah, kot so zakladne menice, obveznice, tudi depoziti. Omenjeni tipu naložb namreč prinašajo vlagateljem med tri do pet odstotno letno donosnost. Gre za manj tvegane finančne inštrumente, ki pa na dolgi rok praviloma ne prinašajo potrebnih donosov za uresničitev dolgoročnih ciljev, recimo varčevanje za pokojnino. Zato so bolj primerni za tiste, ki se približujejo upokojitvi, so blizu zastavljenemu finančnemu cilju ali pa enostavno ne bi prenesli več kot 50-odstotni nihaj delniških tečajev na borzi.  

_______________________________

 

6 izpostavljenih člankov iz nove regionalne revije Bloomberg Businessweek Adria

Regijski igralci v obrambi. Kdo je v središču? Poiskali smo paradne konje obrambne industrije v posameznih državah regije Adria. Panoga se ob naraščanju geopolitičnih trenj pospešeno krepi skoraj po vsem svetu. 

Kako smo vzljubili državni intervencionizem Vojna proti visokim cenam bo trajala tako dolgo, da se politična elita v regiji Adria obdrži na oblasti do naslednjih volitev, potem pa bo počasi in neopazno izginila. Preverili smo, kako vlade posegajo na prosti trg.

Kibernetski kriminal v regiji: koga napadajo hekerji in kako Vsakdo lahko postane žrtev spletnega napada in to se bo samo še stopnjevalo, saj bo človeštvo še naprej povečevalo svojo odvisnost od tehnologije. Kako poskrbeti za varnost?

Obljubljena regija Adria: zakulisje zaposlovanja migrantov iz Azije Nepalci, Indijci, Filipinci, Bangladeševci, Šrilančani ... delovni migranti iz Azije rešujejo države regije Adria pred kroničnim pomanjkanjem delovne sile. Koliko plačajo, da sploh lahko pridejo na delo v našo regijo?  

Podnebne spremembe in inflacija vse bolj povezane Mladim je bolj pomembno, da si zagotovijo hrano in plačajo najemnino, kot pa da se bojujejo proti podnebnim spremembam, kažejo izsledki nove raziskave. Oboje pa je tesno povezano.

Smrtno resen posel Če menite, da je življenje v regiji Adria postalo neznosno drago, imamo še eno slabo novico – niti smrt ni poceni. Pred 1. novembrom, ko se v Sloveniji in na Hrvaškem spominjamo mrtvih, smo  preverili, koliko stane pogreb in vse, kar spada zraven.

Na revijo se lahko naročite TU.

 

Bloomberg Adria

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar