Prepovedani pesticidi iz Evrope zastrupljajo Nigerijo

Družina Abdullaha Yusufa na suhem in prašnem območju v hribih severozahodne Nigerije že več generacij goji koruzo, proso in zelenjavo. Yusuf svojo družino hrani s svojimi pridelki, na lokalnih trgih pa proda, kar lahko, in s prodajo zasluži nekaj več kot 200 dolarjev na mesec. Zadnje čase pa se sprašuje, ali je bilo vse to tragična napaka. Njegova 12-letna hči je lani umrla zaradi levkemije, Yusuf pa njeno smrt pripisuje pesticidom in herbicidom, ki jih uporablja za zatiranje kobilic, rilčnikov in plevela. "Jedla je samo hrano, ki sem jo pridelal sam," tiho reče 45-letnik in s prsti drsi po prašnati zemlji. "Ne da bi se zavedal, sem jo hranil s strupom."

Kot številni kmetje v Nigeriji tudi Yusuf uporablja poceni kemikalije – ki so večinoma uvožene –  in svoje pridelke z njimi ščiti pred škodljivci, boleznimi in plevelom. Lokalni zdravniki so mu povedali, da je bolezen njegove hčerke mogoče pripisati pesticidom in herbicidom, ter omenili vzorec podobnih obolenj po celotnem nigerijskem podeželju. Yusuf je sicer razmišljal o ekološki pridelavi ... "A za majhne kmete, kot sem jaz, se zdi to predrago in preveč zapleteno." Vsakič ko si nadene nahrbtnik z razpršilnikom, si reče: "Zdi se, kot da si držim nož na vratu."

Na desetine kemikalij, ki so v Evropski uniji prepovedane zaradi domnevnih povezav z rakom in nevrološkimi boleznimi, je široko dostopnih po celotni Afriki, proizvajajo pa jih evropski proizvajalci. Regija je leta 2020 uvozila 438 tisoč ton pesticidov in herbicidov, kar je v primerjavi z letom 2018 dve tretjini več. Po podatkih neprofitne organizacije Alliance for Action on Pesticides in Nigeria ali AAPN (Zavezništvo za ukrepe na področju pesticidov v Nigeriji, op. prev.) več kot polovica kemikalij, ki se uporabljajo v Nigeriji, velja za zelo nevarne, vsaj 40 odstotkov pa jih v Evropi ni mogoče prodajati.

Med njimi so mancozeb, ki ga proizvajata družbi Bayer in UPL, Bayerjev imidakloprid ter atrazin in paraquat različnih proizvajalcev – vsi našteti izdelki so v EU prepovedani. Samo v Nigeriji je po podatkih AAPN vsaj 450 smrti med letoma 2008 in 2022 mogoče pripisati pesticidom in herbicidom. "Imamo obsežne znanstvene dokaze o povezavah med določenimi kemikalijami, ki jih je prepovedala Evropska unija, in razvojem zdravstvenih stanj, kot so rak in nevrološke motnje," pravi Muhammad Kabir Musa, znanstvenik na področju javnega zdravstva z Univerze v Michiganu. Pri družbi Bayer pravijo, da sledijo regulativnim smernicam na trgih, kjer prodajajo, in da organizirajo tečaje varnega ravnanja za milijone kmetov po vsem svetu. Družba UPL se na naše prošnje za komentar ni odzvala.

"Afriški kmetje gnojila, pesticide in herbicide res potrebujejo, zato morajo uradniki najti način, kako zaščititi pridelke, ne da bi pri tem žrtvovali javno zdravje," pravi Ushakuma Anemga, podpredsednik Nigerijskega zdravniškega združenja. Za omejitev bolezni, povezanih s pesticidi, ne da bi s tem ogrožali pridelavo hrane, Anemga predlaga izobraževanje kmetov, distributerjev in lokalnih skupnosti o varni uporabi, pri tem pa predlaga prakse, kot sta zmerna uporaba kemikalij in hkratno nošenje zaščitne opreme. Prav tako želi, da bi država okrepila izvrševanje prepovedi določenih kemikalij in odločneje nastopila proti ponarejenim različicam. "Veliko ljudi na podeželju je imelo zaradi uporabe pesticidov zdravstvene težave," pravi. "Vlada mora organizirati ozaveščanje skupnosti, da lahko kmetje rešijo svoja življenja."

Neuspeh Nigerije pri nadzoru pretoka nevarnih pesticidov po mnenju kritikov izvira iz razrahljanega upravljanja in zastarelih zakonov. Težavo je še poslabšalo nenadno zaprtje vladne baze podatkov o uporabi pesticidov, uvoznih količinah, proizvajalcih in še več, do zaprtja pa je domnevno prišlo zaradi tehničnih težav. In čeprav je vlada načrtovala prepoved paraquata od 1. januarja 2024 in prepoved atrazina od lani, sta oba izdelka še vedno na voljo. Aktiviste skrbi, da bo pri tem tudi ostalo, bodisi zaradi uradniških zamud ali popustljivega nadzora.

CropLife Nigeria, lobistična skupina, ki zastopa družbe Bayer, BASF, Syngenta in druge velike proizvajalce pesticidov, si je zagotovila sedež v predlaganem vladnem svetu na temo pesticidov in nadzora uporabe. S tem se povečuje tveganje, da bi tuji velikani oblikovali politike, ki se nanašajo na njihove izdelke, kot pravi Edem Eniang, profesor biologije na Univerzi v Uyu, ki se boji, da bo skupina CropLife lobirala za milejše zakone in minimalizirala toksičnost pesticidov. "Nihče ne prevzema dejanske odgovornosti," pravi Eniang. "Podjetja, ki svojih strupov ne smejo prodajati v Evropi, z njimi preplavljajo naše trge."

Skupina CropLife odgovarja, da dela vse, kar je v njihovi moči, za spodbujanje odgovornega ravnanja s pesticidi, in vztraja, da kmete in distributerje za uporabo kemikalij usposablja v skladu z mednarodnimi standardi. Skupina pravi tudi, da z vlado sodeluje pri zagotavljanju pravilnega izvajanja zakonov o pesticidih in prepoznavanju ponarejenih ali neregistriranih izdelkov.

AAPN, ki vključuje več kot 80 organizacij civilne družbe, si prizadeva za strožjo regulacijo agrokemikalij, a Nigerija po zaprtju baze podatkov nima celovitega seznama omejenih izdelkov, kot pove koordinator skupine Donald Ikenna Ofoegbu. "Na voljo imamo le posamezne vladne dokumente, v katerih ni podatkov o proizvajalcih, posrednikih ali obsegu trgovanja," pravi. "Naš cilj je razkriti in zaustaviti uvoz ter prodajo zelo nevarnih in prepovedanih pesticidov."

Pravi tudi, da bi predloga, ki ju trenutno obravnava parlament – eden za ustanovitev predlaganega sveta za pesticide in drugi za vidnejšo vlogo proizvajalcev v regulativnem postopku – omejitve pesticidov sprostila, namesto da bi jih zaostrila. AAPN kot odziv pripravlja alternativno zakonodajo, ki bi po njihovih besedah povečala preglednost in odgovornost z okrepitvijo obstoječih regulativnih organov ter določitvijo jasnega načrta za postopno ukinitev nevarnih pesticidov. "Nigerija mora ponovno prevzeti nadzor nad svojim prehranskim sistemom," pravijo pri Zavezništvu. "Ne gre za to, kako bomo nahranili ljudi – gre za dobiček."