V Trevisu, italijanskem mestu, znanem po proseccu in kolesarjih, se prihodnost gradi blok za blokom. To ni metafora. V preteklem šolskem letu so učenci prevzeli vlogo urbanistov in arhitektov ter s pomočjo igre Minecraft Education zasnovali zeleno, pametnejše in bolj trajnostno mesto.
Projekt Le scuole reinventano Treviso, ki se ga je lotil ta italijanski kraj, je nastal v okviru globalne pobude Schools Reinventing Cities mreže C40. Cilj je bil, da mladi sami prepoznajo okoljske izzive in s pomočjo edinstvenega digitalnega orodja ponudijo rešitve. Učenci so predlagali praktične ideje za prihodnji razvoj mesta, vse v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in skupnostjo. Rezultat je, da je mesto prejelo oznako EU Green Leaf za leto 2025, nagrado, ki jo Evropska komisija podeljuje za najbolj zeleno mesto, učenci pa so skozi igro spoznali, kaj pomeni trajnost.
Ali lahko šolski pouk neposredno prispeva k lokalnim zelenim politikam?
Evropa ima načrt in številke to potrjujejo. Evropska komisija je jasno sporočila: izobraževanje za trajnostni razvoj (ESD) mora vstopiti v šole. Po poročilu mreže Eurydice ga imajo vse evropske države že v kurikulih:
- v 32 državah kot medpredmetno kompetenco,
- v 14 državah kot projektno učenje,
- v 9 državah kot poseben predmet.
Korist za šole je očitna: boljše sodelovanje z lokalnimi podjetji, dostop do evropskih skladov in razvoj veščin za zeleno gospodarstvo, torej veščin, ki jih trg dela vse bolj zahteva.
Toda tu se pojavi past – veliko je odvisno od tega, kako pripravljeni so učitelji in šole, da se resnično '’poigrajo'’ s temo trajnosti. Education and Training Monitor 2024 razkriva, da le 42 odstotkov mladih v EU meni, da dobivajo dovolj znanja o trajnosti.
Bloomberg
Zato imajo pobude, kot sta Eco Schools in Education for Climate Coalition, veliko vlogo: kar 70 odstotkov vključenih šol beleži večjo angažiranost učencev, učiteljev in lokalne skupnosti.
Zakaj je Slovenija svetli primer v regiji Adria?
Predstavljajte si prizor: V Mariboru se na drogu šolskega dvorišča vije Zelena zastava. To ni dekoracija, temveč priznanje – šola je del največje svetovne mreže izobraževanja za trajnostni razvoj. Takih zastav je v Sloveniji veliko.
"Ekošole v Sloveniji so eden najučinkovitejših načinov, da oblikujemo mlade generacije, ki razumejo pomen trajnosti," sporočajo iz Društva DOVES FEE Slovenia, nacionalnega koordinatorja programa Eco-Schools.
Slovenija že skoraj tri desetletja vlaga v izobraževanje, ki spreminja način, kako se otroci učijo in razmišljajo o svetu. Program Ekošola, del globalne mreže za ESD, se izvaja od leta 1996 in danes vključuje 717 izobraževalnih ustanov — več kot tretjino vrtcev, šol in univerz v državi. V njem sodeluje več kot 130 tisoč otrok in mladih ob podpori več kot deset tisoč učiteljev.
Metodologija ima sedem korakov: od oblikovanja ekoodbora in načrta dela do vključevanja skupnosti in integracije trajnosti v pouk. Ko šola opravi vse faze, prejme Zeleno zastavo, mednarodni simbol ekološke odličnosti.
Praktične koristi so večplastne, poudarjajo pri DOVES Slovenia: učenci se učijo o odpadkih, energetski učinkovitosti, biotski raznovrstnosti in krožnem gospodarstvu – pri tem pa razvijajo kritično mišljenje in sposobnost reševanja problemov. Lokalne skupnosti dobijo aktivne šole, ki sodelujejo z občinami in podjetji, gospodarstvo pa generacije, ki cenijo vire in zelene inovacije.
Bloomberg
Vse to ne bi bilo mogoče brez učiteljev, pri čemer pomembno vlogo igra projekt Učilnica za življenje.
"Čeprav DOVES ni formalni partner, so viri, ki jih je razvil projekt Učilnica za življenje, zelo dragoceni, saj krepijo učitelje, da uvedejo učenje o trajnosti skozi inovativne, interdisciplinarne in izkustvene metode. Učitelji dobijo konkretne primere, kako trajnost vgraditi v vsakodnevni pouk pri vseh predmetih, ne le naravoslovnih. Dobijo akademsko in politično podporo, ki krepi to, kar ekošole že izvajajo na praktični ravni," pojasnjujejo v tej organizaciji.
Vsi ti procesi so del širše slike, ki jo dopolnjujejo slovenske naložbe v trajnostno infrastrukturo – od energetsko učinkovitih javnih stavb do obnovljivih virov energije in zelene mobilnosti. V takem okolju sporočilo ekošol dobiva dodatno vrednost.
"Z integracijo trajnosti v učne načrte, vsakodnevno šolsko življenje in šolsko kulturo se pomagajo razvijati ključne kompetence ter spodbuja aktivno državljanstvo od zgodnjega otroštva. Učence se spodbuja, da prevzamejo pobudo in vnesejo trajnostne prakse v svoje domove in skupnosti. Zahvaljujoč dokazanemu vplivu, so ekošole zrasle iz pobude za zgodnje učenje v program, ki dosega vse ravni izobraževanja – od vrtcev do univerz."
Srbija: industrija išče veščine, šole ne sledijo
V Srbiji osem od devetih delavcev nima niti ene zelene veščine, kaže analiza UNDP Serbia Negovanje zelenih veščin za leto 2024. Medtem ko svetovni trg dela beleži močno rast povpraševanja po zelenih kompetencah, se Srbija sooča z izzivom: kako pripraviti mlade na to preobrazbo?
Po poročilu LinkedIna je od leta 2022 do 2023 število zaposlenih z vsaj eno zeleno veščino zraslo za 12,3 odstotka v 48 državah. Toda povpraševanje je raslo skoraj dvakrat hitreje – za 22,4 odstotka. Z drugimi besedami: povpraševanje po zelenem znanju že presega ponudbo.
"Če se bo ta trend nadaljeval, se bomo soočili s pomanjkanjem zelenih veščin, te pa so ključne ne le za gospodarsko konkurenčnost, temveč tudi za zeleno tranzicijo družbe," opozarja analiza UNDP Serbia.
Razkorak med potrebami trga in tem, kar ponujajo šole, je že očiten. Raziskava Inštituta za pedagoške raziskave, izvedena na vzorcu 900 učencev, je pokazala, da imajo otroci v Srbiji solidna faktografska znanja iz ekologije, a težko prepoznajo probleme in še težje najdejo rešitve v zapletenih življenjskih situacijah.
"Preseneča, da petina učencev ne pozna vloge razkrojevalcev v naravi, skoraj tretjina pa ni prepoznala ene izmed faz kroženja vode. Torej obstaja veliko prostora za nadgradnjo faktografskega znanja. Slab rezultat učenci dosegajo na lestvici kognitivnih veščin, ki proučuje njihove sposobnosti reševanja in prepoznavanja problemov. Razlog je, da so takšne naloge zahtevne, šole pa se pouka pogosto ne lotevajo tako, da bi omogočile reševanje takšnih nalog," poudarjajo na Inštitutu.
Kako potem dohiteti recimo trg avtomobilske industrije, kjer so svetovni trendi jasni – veščine za električna vozila rastejo. Delež zaposlenih s tem znanjem je med letoma 2018 in 2023 globalno skočil za 6,1 odstotka, v Srbiji le za 2,5 odstotka, a dobra novica je, da je majhen razkorak med spoloma – ženske in moški se teh veščin učijo skoraj enako, težava je le, da jih je premalo.
Bloomberg
Ena od težav pridobivanja zelenih kompetenc je učiteljski kader, ki bi moral te kompetence prenesti otrokom. Ekologija je še vedno obrobna v primerjavi z matičnimi disciplinami, družboslovne vede pa redko obravnavajo odnos človeka do narave, sporočajo z Inštituta za pedagoške raziskave.
"V programih za učitelje različnih naravoslovnih znanosti je tema varovanja okolja precej zapostavljena, v magistrskih programih za učitelje različnih družboslovnih znanosti ni predmetov, ki bi se nanašali na varovanje okolja. Nekako to področje ni našlo svojega mesta v kurikulih. Potrebne so spremembe v načinu izobraževanja učiteljev, kjer bi se o naravi kontinuirano govorilo tudi z vidika njenega ohranjanja. Bodočim učiteljem bi bilo delo olajšano, če bi imeli priložnost za t. i. hands-on dejavnosti na področju varovanja okolja in če bi izkustveno prešli nekatere od njih."
In medtem ko EU in ZDA beležita razcvet strokovnjakov za obračun ogljika in trgovanje z emisijami, jih je v Srbiji premalo, da bi jih bilo sploh mogoče statistično prikazati, kaže raziskava UNDP Serbia, ki prinaša jasen zaključek: "Zelene veščine postajajo nova valuta trga dela. Ne pomenijo le boljših možnosti za zaposlitev, ampak tudi možnost, da oblikujemo gospodarstvo prihodnosti."
Zelene kompetence – nova valuta trga dela
Izobraževanje za trajnostni razvoj (ESD) ni več samo pedagoška inovacija, temveč strateška nujnost – tako za družbo kot za gospodarstvo. Na Hrvaškem to povezavo posebej poudarja HR BCSD – Hrvaški poslovni svet za trajnostni razvoj, organizacija, ki že desetletja povezuje podjetja in trajnostne prakse.
»Ker smo organizacija, ki spodbuja trajnost v gospodarstvu, je logično, da prav integracijo trajnosti štejemo kot ključno za razvoj in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva nasploh,« sporočajo iz HR BCSD.
Pomanjkanje znanja o koristih in priložnostih, ki jih prinaša trajnost, ostaja ena od bistvenih ovir, zato je izobraževanje prepoznano kot osrednji vzvod za spremembe. Tako je večina dejavnosti sveta usmerjenih prav v krepitev kapacitet gospodarstva za trajnostni razvoj. Hrvaški indeks trajnosti (HRIO) je postal metodologija, ki podjetjem pomaga oceniti lastno trajnost skozi učenje, samoocenjevanje in v zadnjih letih tudi certificiranje. Vendar se postavlja vprašanje, ali gospodarstvo prepoznava pomen izobraževanja za trajnostni razvoj.
»Zavezanci regulativi o poročanju o trajnosti so prepoznali pomen strokovnjakov za ESG in trajnost ter so nekatere zaposlili, nekatere pa izobrazili v že obstoječem kadru. Nedvomno je omenjena regulativa bistveno povečala povpraševanje po tej stroki, a menimo, da gospodarstvo na Hrvaškem še ni prepoznalo koristi, ki jih lahko integracija trajnosti prinese poslovanju. Menimo, da so ti strokovnjaki večinoma zaposleni zaradi potrebe po pripravi poročil. Verjamemo, da večina še ni v celoti prepoznala, da lahko obvladovanje tveganj, ki ga prinaša trajnost, in prepoznavanje priložnosti trajnostnega poslovanja prinese gospodarske koristi,« so poudarili pri HR BCSD.
Ključno vprašanje ostaja, koliko formalnega izobraževanja za trajnost obstaja in ali lahko to odgovori na rastoče potrebe trga, Po oceni HR BCSD je ponudba še vedno nezadostna.
"Na Hrvaškem še vedno ni zadovoljive ponudbe specialističnega izobraževanja s tega področja, podobna situacija je tudi v regiji. To omogoča inflacijo nepreverjenih in samooklicanih strokovnjakov za trajnost, kar podjetjem otežuje postavitev jasnih meril za izbor strokovnjakov s potrebnimi znanji."
Organizacija zato že leta zagovarja uvedbo specialističnih študijev trajnostnega razvoja v visokošolsko izobraževanje. Regulativni pritisk je lahko katalizator, a znanje ostaja odločilna vrednost.
"Planet, na katerem živimo, se spreminja … Modro vodstvo bo prepoznalo, da je edino integracija trajnosti način, da se ohrani konkurenčnost v prihodnjih časih. Podjetja, ki bodo investirala v znanje, ki jim bo omogočilo boljše razumevanje in nato pozicioniranje na trgu prihodnosti, bodo tista, ki jim bo uspelo. Zato se moramo začeti pripravljati že danes."
Vse od učilnic v Trevisu do podjetij v Zagrebu in Mariboru je sporočilo enako: zelene kompetence so nova valuta. Odpirajo vrata zaposlovanju, povečujejo konkurenčnost gospodarstva in dajejo družbi orodje za odziv na podnebne izzive.
Prej jih uvedemo v šole, fakultete in poslovna izobraževanja, bolj bomo pripravljeni na gospodarstvo prihodnosti.
.webp){kind=icon}
