Odkrijte Carigrad, edino mesto na dveh celinah

Ni presenetljivo, da je bila nogometna tekma, znana kot čudež, odigrana prav v Carigradu. Na preobrat Liverpoola v finalu lige prvakov leta 2005, ko je ta izničil vodstvo Milana s 3 proti 0 ter zmagal in šokiral svet, je verjetno vplivalo dejstvo, da je bila tekma odigrana prav v tem mestu. Carigrajski čudež se preprosto ne bi mogel zgoditi nikjer drugje.

To mesto nosi v sebi nekaj mikavnega, nepredvidljivega in skrivnostnega. Ta splet je posledica bogate zgodovinske dediščine, neverjetne geografske lege ali pa samo vetra z Bosporja. O tem je pisal Orhan Pamuk, to lahko vidite, ko stojite na Konstantinovem hipodromu, med Modro mošejo in Hagijo Sofijo, to občutite na Galataportu, kjer sta staro in novo najtesneje prepletena.

Regija Adria je že stoletja razpeta med dvema prestolnicama, Dunajem in Carigradom. Medtem ko je Dunaj za nas vir številnih teženj in ambicij po Zahodu in integracij z njim, ostaja Carigrad še vedno mističen, vznemirljiv in skrivnosten. Tak je vsak novi stik z mestom, v katerem po mnenju nekaterih spi 20 milijonov ljudi, živi pa 30 in ki se ima upravičeno za središče sveta. Že Napoleon je dejal, da bi bil, če bi bil ves svet ena sama država, njeno glavno mesto Carigrad.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Dvoje svetov

Edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah, si je že zato zagotovilo status nedotakljivega. Kako idealno lego ima Carigrad, lahko ponazorimo na več načinov, posebno zanimivo pa je dejstvo, povezano z letalsko družbo Turkish Airlines. Ta prestolnico ob Bosporju uporablja za svoje primarno vozlišče, s katerega pokriva ves svet in leti na največ destinacij med vsemi letalskimi družbami, ne da bi ji bilo treba kupovati letala za največje razdalje.

Posebna zgodba je tudi novo letališče, del velikih turških ambicij zadnjega desetletja. Bilo naj bi največje na svetu in v zadnji od štirih faz naj bi sprejelo neverjetnih 200 milijonov potnikov na leto. Trenutno je na tretjini poti do cilja, vendar že zdaj prednjači z velikostjo in preprostostjo. Če je kje veliko letališče, na katerem se ne morete izgubiti, potem je to carigrajsko. Vse je urejeno tako logično, da vam ni več razumljivo, kako so lahko precej manjša letališča tako zapletena.

Carigrad je torej dobesedno mesto na dveh celinah, mesto na meji dveh svetov, s številnimi različnimi obrazi. Težko bi našli mesto, ki v sebi združuje dve popolnoma različni identiteti, morsko in kopensko.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Dve identiteti

Prava uganka – zaradi velikosti ali česa drugega – pa je, da lahko večkrat pridete v Carigrad, pa sploh ne boste začutili njegovega morskega vzdušja: ne vonjate morja, ne slišite zvokov ladij, ne spoznate bogastva gastronomije, kjer je zvezda krožnika riba. Ujeti v neskončnem labirintu trgovin in nenehnega barantanja, osmanske arhitekture in klasičnih carigrajskih znamenitosti, se vam zdi, kot da ste del mesta, ki z morjem nima skoraj nič skupnega.

Dovolj pa je že, če se odpravite po kateri od uličic od avenije Istikala navzdol ali sedete v katero od številnih restavracij pod mostom Galata, da doživite morje v vsej njegovi polnosti. Prav nekje na mostu Galata ali v okoliških uličicah lahko že v 15 minutah doživite današnji Carigrad, izviren in silovit, preprost in bogat. Privoščite si balik ekmek, kebab z ribo, opazujte turistične ladje, ki vozijo okoli Zlatega roga, in če iz katerega od zvočnikov zaslišite še glas pevca Ibrahima Tatlisesa – ste res v Carigradu.

To je pravzaprav sodobna različica uživanja, ki si ga je v Carigradu na prehodu iz 18. v 19. stoletje privoščil francoski pomorščak in pisatelj Julien Viaud. Viaud, ki ga poznamo pod psevdonimom Pierre Loti, je obšel dobesedno ves svet, v Carigrad pa se je zaljubil. Po njem se imenuje njegov najljubši grič, s katerega se odpira menda najlepši pogled na mesto. Tu lahko tako kot Loti pred stoletjem in pol posedite, srkate kavo in meditirate.

Bloomberg Businessweek Adria

 

24 ur

Za veliko mest lahko slišite, da živijo 24 ur na dan, težko pa boste našli kraj, za katerega to velja tako dobesedno kot za mesto ob Bosporju. Ulica Istiklal (Avenija neodvisnosti) je srčika Carigrada, glavno nakupovalno območje in turistično središče, ki živi noč in dan. O tem pričajo lokali, odprti 24 ur na dan. Med njimi je tudi Hafiz Mustafa, najbolj znana slaščičarska blagovna znamka v največjem turškem mestu. Ne bi bilo slabo preveriti, kako želodcu prijajo baklave in kunafe ob treh ponoči.

Kar nam v Carigradu poleg brezčasne arhitekture in neizmernega zgodovinskega bogastva najprej pade v oči, je trgovina. Mesto je pravzaprav velikansko trgovsko središče, v katerem je trgovina verjetno edina konstanta in kjer ponudba in povpraševanje trčita drug ob drugega tako rekoč na vsakem koraku. Turki so najboljši trgovci, trgovanje imajo v krvi. Občutek je podoben, če se ustavite ob nešteto uličnih prodajalcih najrazličnejšega blaga v kateri od štiri tisoč trgovin Kapali čaršije oziroma Velikega bazarja ali v kateri od superluksuznih trgovin v Nisantasiju, prestižni stanovanjski soseski – povsod vam bodo prodali še tisto, česar sploh ne prodajajo.

Poseben čar daje trgovinam na teh ulicah in uličicah, po bazarjih in trgovskih središčih tudi to, da se trguje zgolj v turških lirah, eni od najbolj nestanovitnih valut na svetu. Ko se zavrti ruleta barantanja v stotinah in tisočih lirah (včasih celo v milijonih in milijardah), se človek vpraša, kdo tu sploh drži niti v svojih rokah.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Prvi obisk

Carigrad je mesto, kamor lahko redno hodiš deset let, pa se ti kljub temu zdi, da si marsikaj izpustil, da marsičesa še nisi videl ali doživel tako, kot bi moral. Za prvi obisk številni najraje izberejo nastanitev v četrti Sultanahmet, saj je to središče turističnih znamenitosti – Modre džamije, Hagija Sofije, palače Topkapi, Kapali čaršije, Misir čaršije (Egiptovskega bazarja), mošeje Sulejmanija, parka Gulhane, Hipodroma, bazilike Cisterna ... Podoživeli boste Konstantinopel, Bizanc in Otomane. Za drugi obisk pa je, potem ko poznate že glavne znamenitosti, primernejši Taksim. Poleg znamenitega trga sta tu ulica Istiklal in stolp Galata, ki ponujata drugačna doživetja, manj zgodovinska od tistih na Sultanahmetu, bolj evropska. Del te zgodbe je palača Dolmabahçe, impresiven objekt, ki je nastal, ko so se sultani naveličali klasične arhitekture Topkapija in se zaljubili v Versailles ali Schönbrunn. Od tod ni daleč tudi do Galataporta, luksuznega nakupovalnega območja, zgrajenega v zadnjih letih.

Za tretji obisk lahko izberete bohemski in popolno oblikovan Nisantasi, ki ga primerjajo z newyorškim Greenwich Villageom. Tu je živel in pisal Orhan Pamuk, vi pa boste tu spoznali naprednejšo raven doživljanja te neskončne in večplastne metropole.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Za pravo doživetje Carigrada se lahko tudi dobro pripravite. Preberite sijajno Pamukovo avtobiografijo z enakim naslovom, oglejte si katerega od filmov o Jamesu Bondu, ki se dogaja ob Bosporju, ali kakšnega od tukajšnjih nogometnih derbijev. Ampak kljub vsem pripravam in opravljeni domači nalogi boste ob obisku mesto doživeli popolnoma drugače od pričakovanj. Zato ga je morda najbolje obiskati kot nepopisan list, brez vsakih priprav in pričakovanj.

In na koncu – to je mesto, v katerem ljudje intenzivno živijo, delajo in uživajo, mesto izvirne arhitekture, mesto, ki omogoča hedonizem in samozavest. Mesto, ki ga slikajo domačini, pa tudi tisti, ki prihajajo od drugod in najdejo tu med morjem in gričevjem nekaj zase.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar