Negotov poskus cepiva proti drogi

Fentanil je smešno poceni in približno stokrat močnejši od morfija. Mehiški karteli in drugi proizvajalci prepovedanih drog ga v majhnih količinah dodajajo kokainu, ponarejenim različicam zdravila Adderall in drugih tablet, metamfetaminu in sintetični konoplji, saj je izjemno stroškovno učinkovito polnilo, ki odjemalce zasvoji. V nekoliko večjih količinah – ki ustrezajo 10 do 15 zrnom soli – pa zaustavi možganske funkcije, ki uravnavajo dihanje. Število smrti zaradi prevelikih odmerkov drog z dodanim fentanilom je v ZDA in Kanadi v zadnjih petih letih tako hitro naraslo, da nekateri zdravstveni delavci že govorijo o epidemiji. 

Pred dvema letoma se je JR Rahnu utrnila misel: kaj če bi s tragedije, povezane fentanilom, obravnavali kot običajno epidemijo v zdravstvu? Je mogoče ustvariti cepivo proti fentanilu? 

Rahn je imel dovolj denarja, da se je lotil iskanja odgovora. Njegovo podjetje za psihedelična zdravila, ki je med prvimi v industriji stopilo na borzo, mu je namreč prineslo milijone. Lani je soustanovil startup podjetje z imenom Ovax in v njem za razvoj cepiva proti učinkom opioidov angažiral vrhunske raziskovalce z univerz Harvard in Houston. 

Rahn, le malenkost oddaljen od Miami Beacha, sedi v dnevni sobi svojega stanovanja z razgledom nanj ter ostro napada farmacevtsko industrijo in imetnike tveganega kapitala.  Očita jim pomanjkanje domišljije in motivacije za reševanje krize s fentanilom. Oblečen je v temno modro trenirko, ki ima na prsih izvezeno ime njegovega novega podjetja, na desni rami pa ameriško zastavo, za katero pravi, da predstavlja življenja Američanov, ki jih ogroža fentanil. Po podatkih Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je lani v ZDA zaradi fentanila in drugih sintetičnih opioidov umrlo skoraj 75 tisoč ljudi. "Vsekakor gre za izredne razmere v javnem zdravju," pravi Rahn. "Potrebujemo projekt Manhattan za fentanil."

Z obrito glavo, brado in pomanjkanjem znanstvene izobrazbe Rahn izstopa iz nabora doktorjev znanosti z ene od prestižnih univerz Ivy League, ki so steber biotehnološke industrije. Pri 37 letih se zdravi od odvisnosti od drog in že večkrat je bil sam priča smrtonosnim učinkom fentanila. Eden njegovih nekdanjih sodelavcev je umrl po prevelikem odmerku nečesa, o čemer Rahn sumi, da je vsebovalo kokain ali Xanax, pomešan s fentanilom. "Če bi bil sam še vedno na drogah, bi se to prav lahko zgodilo tudi meni," pravi Rahn, ki je droge opustil pred šestimi leti. "O tem sploh ne dvomim."

Trenutni prevladujoči pristop k zaviranju učinkov čezmernega odmerka je uporaba nosnega pršila, imenovanega Narcan, ali drugega zdravila, ki vsebuje nalokson – sredstvo za izničenje čezmernega odmerka, ki v nekaj minutah odpravi učinke opioida v možganih. Fentanil se absorbira skozi krvni obtok in človeka hitro pokonča, ljudje, ki potrebujejo pomoč, pa pršila pogosto nimajo pri roki ali pa se svoje ogroženosti sploh ne zavedajo, dokler ni prepozno. Rahn sredstvo Narcan primerja z "uporabo gasilnega aparata za gašenje gozdnega požara", medtem ko cepivo obljublja, da bi lahko celo preprečilo čezmerni odmerek. Tako kot pri cepivu proti gripi ali koronavirusu bi tudi v tem primeru spodbudili imunski sistem – le da bi se protitelesa borila proti fentanilu in tako zmanjšala sposobnost zdravila, da preplavi možgane in zaustavi dihanje. 

Bloomberg Businessweek

 

Težava je, da fentanil z virusom nima prav nič skupnega in se imunski sistem zanj sploh ne zmeni. Vendar so raziskovalci leta 2016 odkrili metodo, s katero bi lahko telo z zvijačo prepričali, da bi se na mamilo odzvalo drugače. Z vezavo fentanilu podobnih molekul na druge beljakovine lahko znanstveniki imunski sistem prepričajo, da opioide zaznava kot tujo snov in začne proizvajati protitelesa za boj proti njim. Laboratorijski preizkusi na živalih kažejo, da cepivo preprečuje zaustavitev dihanja, ki jo povzroča fentanil, nekatere študije pa potrjujejo tudi, da ščiti pred sicer prevelikimi smrtonosnimi odmerki. 

Rahn je na te akademske študije naletel med prebiranjem gradiva o fentanilu, v kar se je zatekel med žalovanjem za umrlimi prijatelji. Kot je ugotovil, na podlagi teh poskusov ni nihče poskušal ustvariti izdelka, ki bi bil na voljo javnosti. To ga je spodbudilo, da je ustanovil družbo Ovax, katere ime je okrajšava za cepivo proti opioidom (opioid vaccine). "Znanost rezultate dosega že pet do sedem let,« pravi. »Le na komercialni ravni se jih ni še nihče lotil."

Uvedba novega zdravila na trg lahko stane več sto milijonov dolarjev, do zapletov pa bi lahko prišlo tudi med regulativnim postopkom, saj v svetu tovrstnega cepiva ni. In če Rahnu zmanjka denarja, ni povsem jasno, kdo bi cepivo financiral. Zasebne naložbe v ta sektor so bile pičle. Podjetja s tveganim kapitalom so po poročanju trgovinske skupine Biotechnology Innovation Organization v zadnjem desetletju v nova zdravila za zdravljenje odvisnosti vložila le skromnih 130 milijonov dolarjev. Tudi velika farmacevtska podjetja v zdravljenje odvisnosti od opioidov nikoli niso veliko vlagala, medtem ko so se njihove milijarde dolarjev stekale v bolj donosna področja, kot so zdravila proti raku. Poleg tega so se ta podjetja v preteklosti opekla ob poskusih cepljenja proti nikotinu, kokainu in drugim oblikam zasvojenosti, ki so pred približno desetletjem propadli že na stopnji kliničnih preizkušanj. "Zanimanja podjetij je resnično zelo malo," pravi Nora Volkow, direktorica ameriškega Nacionalnega inštituta za zlorabo drog. 

Druga težava je, da podjetje sicer lahko izdela učinkovito cepivo, vendar se ljudje zanj ne bodo odločali. Fentanil pogosto ubija povsem naključno in rekreacijske uživalce drog bo težko pripraviti k cepljenju, še zlasti če bo to zahtevalo več poživitvenih odmerkov, kot pričakujejo nekateri znanstveniki. Proticepilsko gibanje, ki se je razplamtelo med pandemijo covida, stanje le še poslabšuje. Toda Rahn trdi, da je projekt še vedno vreden naložbe in da bodo ljudje sčasoma vendarle dojeli, da so ogroženi tudi kot občasni uporabniki drog. "Fentanila ne iščete vi," pravi, "fentanil poišče vas."

Bloomberg Businessweek

 

Ovax je zbral več kot 10 milijonov dolarjev semenskega kapitala, od tega skoraj polovico od Rahna in njegovega družinskega podjetja Mach5 Capital, ki ga vodi z Olivierjem Roussyjem Newtonom, ki je obogatel s kriptovalutami. S tem zneskom bi podjetje lahko prihodnje leto začelo prva preizkušanja na ljudeh. Rahn je sredstva pretežno zbiral od vlagateljev, ki so osebno povezani z žrtvami čezmernih odmerkov opioidov, in število teh vlagateljev z vsakim dnem narašča. Jon Dishotsky, vlagatelj tveganega kapitala, ki je iz lastnega žepa vložil milijon dolarjev, pravi, da je njegov najboljši prijatelj iz otroštva umrl zaradi zastrupitve s fentanilom. "Število zelo prizadetih ljudi, ki so zaradi čezmernega odmerka izgubili družinskega člana ali prijatelja, tiho, a vztrajno narašča," pravi Dishotsky. "JR lahko na osnovi tega ustvari novo gibanje."

Kot srednješolec je Rahn nekega deževnega večera prečkal cesto, ko ga je na prehodu zbil pijan voznik, ki je prevozil rdečo luč, in mu zlomil desno nogo. Njegov zdravnik – ki se takrat kot večina ljudi ni zavedal, kako zlahka lahko opioidi človeka zasvojijo – mu je predpisal velik odmerek zdravil proti bolečinam. Med bivanjem v bolnišnici je bil Rahnu na voljo gumb za odmerjanje morfija po lastni presoji in po njegovih besedah je na gumb pritiskal, "kot bi igral videoigrico". V internat v Massachusettsu se je po oskrbi vrnil z obilno zalogo oksikodona in hitro postal odvisen. "Spomnim se, da sem tablete drobil v svoji sobi in prah vdihaval skozi nos," pravi. Ko je Rahna čez nekaj mesecev obiskal oče, mu je zasegel tablete, ki so mu še ostale. V učilnici ga je med odvajanjem oblival hladen znoj, vendar mu je sčasoma uspelo nehati uživati tablete. 

Na Hamilton Collegeu je občasno jemal Adderall, kokain in Xanax, ki so mu pomagali ohranjati zbranost in obvladovati pritiske, ti pa so se še stopnjevali, ko je njegov oče zbolel za rakom. Nekaj let po diplomi leta 2009 se je preselil v Singapur, kjer se je zaposlil pri družbi Uber Technologies. Leta 2016 je v ZDA soustanovil zagonsko podjetje, ki je strankam na podlagi naročnine ponujalo nadgradnje telefonov in prenosnih računalnikov. Še vedno je občasno uporabljal droge. "Leta 2017, ko je podjetje poželo prve uspehe in se je zanj že zanimal kupec, je šel posel po gobe zaradi lastniškega spora s soustanoviteljem," pravi Rahn. Podjetje je kmalu zapustil, njegova zloraba drog pa je ušla izpod nadzora. "Bil sem popolnoma izžet," se spominja. 

Prijatelj mu je predlagal psihedelike, katerih uporaba v majhnih odmerkih se je v Silicijevi dolini razširila zaradi domnevnega izboljševanja razpoloženja in zniževanja stopnje anksioznosti. "Na koncu sem tudi sam poskusil LSD, in sicer v stanovanju tamle čez," pravi Rahn in iz svojega stanovanja v floridskem kraju Sunny Isles Beach s prstom pokaže čez pretok Intracoastal Waterway na stavbo, v kateri je živel njegov pokojni dedek. Svojo ozdravitev od odvisnosti pripisuje prav LSD. 

Rezultati so mu dali navdih, da je leta 2019 pomagal ustanoviti podjetje Mind Medicine, v katerem so želeli psihedelične droge pretvoriti v zakonita zdravila za zdravljenje psihiatričnih motenj. Med prvimi vlagatelji v podjetje je bil tudi Kevin O'Leary, eden od voditeljev oddaje Shark Tank. Leta 2020 se je podjetje povezalo s švicarskimi raziskovalci, ki raziskujejo vlogo LSD pri zdravljenju anksioznosti, in z obratno združitvijo vstopilo na borzo. Pod Rahnovim vodstvom je podjetje zaslužilo več kot 200 milijonov dolarjev. Učinke nezakonitih psihedeličnih drog pri ljudeh z motnjami v duševnem zdravju raziskujejo številna podjetja, čeprav nobena od teh snovi nima zelene luči ameriških regulativnih organov, hkrati pa se celotno področje še vedno sooča z dvomom nekaterih uveljavljenih raziskovalcev. Industrija je dodaten neuspeh doživela avgusta, ko je Ameriški vladni urad za zdravila in prehrano (FDA) zavrnil zahtevo po uporabi snovi MDMA za zdravljenje posttravmatske stresne motnje. 

Rahn, ki podjetja raje odpira, kot da bi jih vodil, je s položaja izvršnega direktorja družbe Mind Medicine odstopil junija 2021. Družba mu je prinesla več kot 25 milijonov dolarjev in delo je nameraval za nekaj časa opustiti. Nato pa je nekega večera na Ibizi, španskem otoku, ki slovi po osupljivih plažah in vznemirljivi elektronski plesni glasbeni sceni, večerjal s prijatelji, od katerih je eden naslednji dan umrl v plesnem klubu. Imel je simptome, ki so kazali na prevelik odmerek fentanila. Takrat so krožile govorice, da je na tem majhnem otoku umrlo še več ljudi, in sicer zaradi slabe pošiljke tusija ali rožnatega kokaina. 

Bloomberg Businessweek

 

Tudi doma, v ZDA, je Rahn kar naprej poslušal novice o znancih, ki so umrli nenadne smrti. Pandemije covida je bilo že skoraj konec in šušljalo se je o cepivih. Rahn je na Googlu naletel na poročila o cepivu proti učinkom fentanila, ki so ga v Houstonu takrat preizkušali na živalih. Zanimanje ga je gnalo, da je sedel na letalo in si šel laboratorij pobliže ogledat. 

Paul Janssen je fentanil izumil leta 1960, leto zatem pa je svoje belgijsko podjetje Janssen Pharmaceutica prodal podjetju Johnson & Johnson. Podjetje J & J je v ZDA fentanil kot zdravilo proti bolečinam prodajalo do leta 2020, takrat pa je prodajo ustavilo. Zaradi obtožb, da je prikrivalo resnico o tveganosti uporabe opioidov, je podjetje leto zatem privolilo v kar pet milijard dolarjev težko poravnavo. A generične oblike zdravila se še vedno pogosto uporabljajo. Bolnišnice bolnikom fentanil vbrizgavajo za kirurško in pooperativno obvladovanje bolečin, za lajšanje hude bolečine, zlasti pri raku, pa se prodajajo transdermalni obliži in pastile. 

Tako kot morfij in drugi opioidi se tudi fentanil veže na opioidne receptorje na končičih možganskih celic, spodbuja sproščanje dopamina in privede do občutkov evforije. Med stranske učinke prištevamo zaspanost in plitvo dihanje, ki je lahko že pri majhnih odmerkih usodno. 

Zamisel o zdravljenju odvisnosti od drog s cepivi se je prvič pojavila  leta 1974, ko je ekipa na Univerzi v Chicagu dokazala, da bi cepivo opice lahko odvrnilo od tega, da bi si same odmerjale heroin. Leta 1995 so raziskovalci na raziskovalnem inštitutu Scripps med iskanjem rešitve za epidemijo cracka razvili prototip cepiva proti kokainu in poročali, da bi pri laboratorijskih podganah lahko izničil učinke narkotika. 

Kako bi cepivo proti fentanilu delovalo?

To odkritje je sprožilo vse več zanimanja za razvoj cepiv proti odvisnosti, zlasti od nikotina. "Nobeno od cepiv ni delovalo," pravi Kim Janda, kemik v podjetju Scripps, ki je razvil to prvo cepivo proti kokainu in se od takrat ukvarja s cepivom proti fentanilu in številnim drugim snovem. Družba Nabi Biopharmaceuticals je med letoma 2011 in 2012 izvedla tri napredna klinična preizkušanja cepiva proti kajenju, rezultati pa so pokazali, da cepljenje ni imelo jasno izraženega učinka na prenehanje kajenja. 

Če pogledamo nazaj, je bilo cepljenje proti snovi, ki zasvoji tako nepopustljivo kot nikotin – najbolj zagrizeni kadilci lahko v enem dnevu naštejejo na desetine odmerkov – verjetno slaba zamisel, kar raziskovalci zdaj brez težav priznavajo. A niti kokainska različica ni učinkovala dosledno. V zadnji fazi preizkušanja leta 2014 je eksperimentalni odmerek cepiva pri nekaterih ljudeh resda stimuliral tvorbo protiteles proti kokainu, vendar so se njihove ravni zelo razlikovale in za preprečevanje uporabe kokaina niso zadostovale. 

Fentanil se od drugih snovi razlikuje po tem, da je neverjetno močan že v majhnih odmerkih. Kar zadeva cepivo, je to pravzaprav prednost, saj pomeni, da je v telesu manj snovi, ki jo je treba nevtralizirati. In v nasprotju s študijami cepiv proti kokainu in nikotinu, katerih cilj je bil ljudi odvrniti od uporabe, je glavni cilj cepiva proti fentanilu, da se osebe ohrani pri življenju. Torej, tudi če cepivo ne odpravi v celoti občutka omamljenosti, ki ga je cepljenim osebam zagotovil fentanil, je to morda še vedno dovolj za preprečitev smrtonosnega učinka prekomernega odmerka. 

Bloomberg Businessweek

 

Colin Haile se je več let ukvarjal s potencialnim cepivom proti metamfetaminu, nato pa se je zaradi neverjetnega porasta smrti zaradi fentanila osredotočil na slednjega. S svojo ekipo na Univerzi v Houstonu je okoli leta 2016 začel razvijati novo cepivo proti fentanilu. "Zdravila, ki jih imamo zdaj, ne delujejo," pravi Haile. "Potrebujemo drugačno strategijo, in to ravno v obliki cepiva."

Konec leta 2022 je s sodelavci objavil obetavne rezultate preizkusov na živalih, ki kažejo, da cepivo vpije fentanil iz krvnega obtoka, tako pa prepreči stik zdravila z možgani in učinkuje še vsaj pet mesecev. Oglasilo se je več vlagateljev, vključno z Rahnom, ki se je tako zelo potrudil, da se je oglasil v Teksasu in Haileja celo peljal na tekmo njihove košarkarske ekipe Houston Rockets. "On in njegova ekipa so bili edini, ki so imeli izdelan smiseln načrt," pravi Haile. "Tu ni bilo kaj razmišljati."

Rahn je, navdušen nad potencialom projekta, začel sestavljati ekipo, soustanovitelj Collin Gage pa je postal izvršni direktor podjetja Ovax. Med prvimi se je ekipi pridružila Stacy McIntosh, strokovnjakinja za regulativne zadeve, ki je v preteklosti sodelovala pri odobritvi monoklonskih protiteles v boju proti eboli. Na področju izjemno pomembnih preizkusov na ljudeh pa je vajeti kot vodja zdravstvene službe v podjetju Ovax prevzel Shon Remich, pediater in nekdanji razvijalec cepiv pri podjetjih Pfizer in Takeda Pharmaceutical. 

Drugo akademsko skupino, s katero sodeluje Ovax, vodita raziskovalca cepiv Ofer Levy in David Dowling iz pediatrične bolnišnice v Bostonu, ki sodeluje s Harvardom. Poleg podpore Ovaxa so bostonski znanstveniki in njihovi sodelavci kar 20 milijonov dolarjev prejeli tudi od ameriške vlade, in sicer za prve preizkuse njihovega cepiva na ljudeh. "Ker nihče ne ve, na katerem kandidatu bo cepivo najbolj učinkovalo, in ker poleg tega večina zdravil, ki jih preizkusijo na ljudeh, ne deluje, je pomembno preizkušati več kot eno zdravilo naenkrat," pravi Levy, ki opravlja delo zdravstvenega svetovalca, poleg Dowlinga in Haileja pa je tudi on znanstveni soustanovitelj podjetja Ovax. Levy to primerja s situacijo, ko je farmacevtska industrija med pandemijo preizkušala številna cepiva proti koronavirusu in med njimi izbrala peščico tistih, ki so delovala. V podjetju Ovax pravijo, da potekajo tudi dogovori o licenčni tehnologiji, ki bi jo lahko uporabili za cepiva proti fentanilu iz montanskega biotehnološkega podjetja Inimmune, ki ga je ustanovila skupina prekaljenih raziskovalcev cepiv iz družbe GSK. 

Vsi ti projekti temeljijo na isti osnovni strategiji. Ker imunski sistem fentanila kot takega ne zazna, dele njegovih molekul povezujejo z drugimi beljakovinami, ki jih telo prepozna, da sprožijo imunski odziv, ki delovanje fentanila zaustavi. Houstonsko cepivo molekulo, podobno fentanilu, povezuje z dezaktivirano različico toksina, ki povzroča davico in se že uporablja v drugih odobrenih cepivih proti meningitisu in pnevmokokni pljučnici. 

Da bi okrepili odziv telesa, znanstveniki nato vključijo še drugo komponento, imenovano adjuvant. Uporablja se v številnih cepivih, vključno s cepivi proti pasastemu izpuščaju in respiratornemu sincicijskemu virusu proizvajalca GSK, in pripomore k močnejšemu imunskemu odzivu. Cepivo iz Houstona uporablja onemogočeno različico proteinskega toksina iz bakterij E. coli, ki povzročajo drisko. Bostonska ekipa medtem proučuje vzorce krvi mladostnikov s prisotno motnjo uživanja opioidov in odkriva dodatne snovi, ki bi lahko delovale še bolje. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar