Zakaj je vse več finančnih direktorjev na čelu podjetij?

Pri DuPontu je upravni odbor finančno direktorico Lori Koch pooblastil za ponovno pridobitev zaupanja vlagateljev in "obnovitev operativne discipline". Christopher Peterson pa je kot glavni finančni direktor pri Newell Brands, družbi, ki stoji za Sharpie and Elmer’s, drastično zmanjšal število izdelkov, da bi tako znižal stroške.

V zadnjih 18 mesecih so se vsi našteti povzpeli na najvišji položaj v svojih podjetjih. To je del naraščajočega trenda v ameriških korporacijah, ki si prizadevajo na vrh postaviti ljudi, ki znajo zmanjšati stroške. Po podatkih podjetja za iskanje vodilnih kadrov Crist Kolder Associates je kar 8,4 odstotka podjetij s seznama S & P 500 ali Fortune 500 leta 2023 nekdanjega finančnega direktorja povišalo v izvršnega – kar je rekordno število v primerjavi z letom 2013, ko je bilo takih napredovanj 5,8 odstotka.

Temu lahko rečemo tudi maščevanje skopuških računovodij, ki smo se jim posmehovali zaradi njihove pretirane doslednosti in varčnosti pri ravnanju z denarjem. Toda podjetja ali posamezniki, ki iščejo najsposobnejše kadre, pravijo, da je povsod veliko povpraševanja prav po dobrih finančnikih. Čeprav ti ne zasedejo vedno najvišjih položajev, njihov vpliv in ugled rasteta. Morda je v zadnjem času najodmevnejši primer Ruth Porat iz Alphabet Inc. Ko se je leta 2015 pridružila podjetju kot finančna direktorica, so jo zaposleni pri Googlu imenovali neusmiljena Ruth in se pritoževali, da bi njena naloga vnesti disciplino in osredotočenost v tehnološkega velikana lahko ubila njegovo kulturo svobode. Zaradi moči, ki si jo je od takrat ustvarila, jo je podjetje lani povišalo v predsednico in direktorico za naložbe.

Napredovanje finančnih direktorjev delno spodbuja njihov sloves vztrajnih in tveganju nenaklonjenih vodij v sedanjem nemirnem svetu. V obdobjih negotovosti si uprave na čelu podjetij želijo umirjeno, za marsikoga celo dolgočasno vodstvo. Obvladovanje zapletenih vprašanj, kot so regulativni izzivi, geopolitične napetosti, nestanoviten trg in višje obrestne mere – seveda pa tudi védenje, kako se o vsem tem pogovarjati z Wall Streetom – so pomembne prednosti finančnih direktorjev. "To absolutno kaže na trenutno vzdušje v svetovnem gospodarstvu," pravi Ty Wiggins, vodstveni svetovalec izvršnim direktorjem.

Bolj kot kar koli drugega je trend prehajanja finančnih direktorjev med izvršne odraz prednostnih nalog, ki trenutno prevladujejo v ameriških korporacijah. Med njimi sta na primer tudi kleščenje in rezanje stroškov ter finančni inženiring. Podjetja odkupujejo ogromno delnic, Apple je maja napovedal najobširnejši načrt odkupa delnic v zgodovini. V nekaterih družbah, kot so Alphabet, Amazon.com in Microsoft, pa so rekordno rast dobička omogočila odpuščanja. Leto učinkovitosti, ki ga je zahteval Mark Zuckerberg pri podjetju Meta in ga je zaznamovalo zmanjševanje števila zaposlenih in stroškov, je zdaj značilno za celotno poslovno okolje.

Bloomberg

 

Prav miselnost, ki je bila osredotočena na dobiček namesto na rast podjetij, je finančnim direktorjem zgodovinsko preprečevala, da bi se povzpeli na lestvici podjetja. Zdaj, ko je ta trend v modi, pa so v ospredju prav oni. To spremembo najbolje povzemata dva nasprotujoča si naslova v Financial Timesu, med objavama katerih je 14 let razlike. "Zakaj tako malo finančnih direktorjev postane izvršnih?" se je časopis spraševal leta 2010. (Odgovor: Zaradi svojega znanja niso primerni za ta položaj.) Marca 2024 so se pišoči spraševali: "Zakaj toliko finančnih direktorjev prevzema položaj izvršnih?" (Odgovor: Njihove pristojnosti so se povečale in so dejansko že številka dve v podjetju.)

Nekateri podatki kljub temu kažejo, da se prepuščanje vodenja podjetja finančnikom pogosto ne izplača. Glede na raziskavo iz leta 2023, ki jo je opravila družba za iskanje vodilnih kadrov Spencer Stuart, je med najpogostejšimi možnostmi napredovanja do najvišjega položaja najmanj verjetno, da bo finančni direktor, ki postane izvršni, povečal vrednost za delničarje. V poročilu navajajo, da se v zadnjih 20 letih le 8 odstotkov finančnih direktorjev, ki so napredovali v izvršne, lahko pohvali z najbolj uspešnim četrtletjem, zastavljenim kot skupni donos delničarjev. Pogosteje so bili uspešnejši vodilni, ki so prej zasedali položaje direktorjev oddelkov, glavnih operativnih direktorjev ali so napredovali skokovito – tisti torej, ki so napredovali z dveh ali več ravni niže v podjetju. Finančni direktorji, ki so kot izvršni blesteli, pa so imeli med svojo kari[1]ero izkušnje z vodenjem poslovnega področja.

Morda je za slabši uspeh nekdanjih finančnih direktorjev kriva človeška narava. Ljudje se namreč osredotočajo na stvari, ki jih najbolje poznajo in v njih blestijo, zato ni nikakršno presenečenje, da je za finančne direktorje to dobičkonosnost. "Finančni direktor mora delovati kot disciplinski nadzornik, da izvršnemu direktorju omogoči rast," pravi Claudius Hildebrand, svetovalec pri Spencerju Stuartu, ki je izvedel raziskavo. Ko se finančni direktor preseli na najvišje delovno mesto, "je to zanj velik premik v miselnosti". "Ni mogoče samo klestiti stroškov na vseh ravneh in upati na uspeh. Na neki točki morate paziti, da ne zarežete preblizu kosti."

Nekdanji finančni direktorji se na položaju izvršnega čez čas seveda lahko prilagodijo, ampak do takrat je škoda že lahko narejena. Po mnenju Hildebranda, ki je to raziskal, lahko podjetjem, ki jih vodijo nekdanji finančni direktorji, preti, da bodo ustvarila skoraj milijardo dolarjev manj prihodkov zaradi manjše rasti v prvih letih njihovega vodenja.

Pa vendar raziskava navaja tudi, da to ni pravilo. Veliko finančnih direktorjev uspešno vodi podjetja, zato Hildebrand ne trdi, da jih ne bi smeli postaviti na vrh. Obenem pa nekdanje finančne direktorje, ki so postali izvršni, in odbore, ki so jih izbrali, svari, da se morajo zavedati izzivov, ki jih na vodilno mesto prinašajo s "finančnim konservatizmom", kot to imenuje raziskava.

"Uspešni finančni direktorji na položaju izvršnega to spoznajo dovolj zgodaj in se zmorejo spremeniti," še navaja Hildebrand, "tisti, ki se ne prilagodijo, pa tvegajo, da bodo manj uspešni."

Zdi se, da več upravnih odborov upošteva to sporočilo in nalaga svojim finančnim vodjem več odgovornosti, menjuje jih na operativnih delovnih mestih, tako da so kar najbolje pripravljeni za položaj vodilnega v podjetju. Podjetje Target je na primer v začetku tega leta svojega finančnega direktorja povišalo v glavnega operativnega, že lani, leta 2023, pa je tudi Macy‘s razširil odgovornosti svojega finančnega direktorja na vlogo glavnega operativnega direktorja.

Večje tveganje za podjetje pa je, kadar upravni odbor finančnega direktorja postavi na najvišji položaj zgolj v želji po zmanjšanju stroškov. Po vsej korporativni Ameriki se je uveljavilo čaščenje učinkovitosti, kar pa lahko hitro povzroči katastrofalne posledice.

Za to ni boljšega primera, kot je izkušnja Boeinga. "Podjetje je klasičen primer, kaj se zgodi, ko v njem prevlada miselnost zmanjševanja stroškov," pravi Bill George, nekdanji izvršni direktor Medtronica, zdaj pa izvršni sodelavec poslovne šole Harvard (Harvard Business School). "Boeing so vodili štirje finančno orientirani izvršni direktorji, zdaj pa za to plačuje ogromno ceno."

Bloomberg Businessweek Adria

 

Boeingova preobrazba iz podjetja, ki so ga vodili inženirji, v podjetje, ki ga vodijo računovodje, se je začela sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je prevzel McDonnell Douglas. Izvršni direktorji so postali štirje nekdanji zaposleni iz General Electrica, ki so kariero nadaljevali in razvijali v nekdanjem izdelovalcu letal in orožja.

Vsi so precej klestili stroške, česar so se naučili iz priročnika Jacka Welcha. Sledili so filozofiji zniževanja stroškov, prenosa proizvodnje na zunanje izvajalce, odpuščanja in odkupov delnic.

Boeing do leta 2000 zunanjim izvajalcem ni predal le velikega dela proizvodnje svojih letal, ampak tudi del njihovega oblikovanja. Delničarji so bili nagrajeni za tako imenovani proizvodni model lahkega kapitala. Kot so zapisali pri reviji Fortune, je podjetje med letoma 2014 in 2020 porabilo skoraj trikrat več za odkup delnic kot za raziskave in razvoj komercialnih letal. Kritiki pravijo, da so bile posledice neusmiljenega osredotočanja na dobičkonosnost namesto na kakovost v središču pozornosti v letih 2018 in 2019, ko je v dveh nesrečah letal 737 max umrlo 346 ljudi. Vse od takrat se podjetje spopada s posledicami številnih napak v proizvodnji letal.

V intervjuju za Chicago Tribune leta 2004 je takratni izvršni direktor Boeinga Harry Stonecipher glasno povedal, kar se je slutilo: "Ljudje govorijo, da sem spremenil kulturo Boeinga, in to je bil v resnici tudi moj namen: hotel sem ga voditi kot podjetje, ki prinaša dobiček, ne kot inženirsko podjetje. Boeing je odlično inženirsko podjetje, toda ljudje vlagajo v podjetje zato, ker želijo zaslužiti."

Prav to pa je tveganje za podjetje, ki dovoli, da ga prevzamejo zgolj tisti, ki zgolj klestijo stroške. Podjetje takrat zlahka pozabi, da je njegova naloga proizvajati kakovostne izdelke, in ne le dobiček.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar