Kako se je princ Filip Karađorđević navdušil nad najstarejšim digitalnim kovancem

Ko pomislimo na kraljeve družine, pomislimo na tradicijo in zgodovino. Princ Filip Karađorđević, sin zadnjega jugoslovanskega prestolonaslednika, je eden prvih iz katere koli kraljeve rodbine, ki odkrito priznava, da je velik ljubitelj bitcoina. 

Če bi srbska kraljeva družina Karađorđević danes morala zapustiti državo, tako kot jo je pred več kot 80 leti pred nemško invazijo moral tedanji mladi kralj Peter II., zagotovo ne bi kaj dosti razmišljala, kako s seboj odnesti svoje premoženje. Zagotovo pato ne bi bila težava za njegovega potomca, princa Filipa Karađorđevića, ki je velik zagovornik kriptovalut, pravzaprav ene od njih – bitcoina.  

Srbija danes ni niti kraljevina niti Karađorđevići niso kronane glave. A dejstvo ostaja, da v Beogradu živi srbski princ, ki se javno zavzema bitcoin in lobira za prevzem te kriptovalute. Za Bloomberg Businessweek Adria je spregovoril o tem, kako in zakaj je postal bitcoiner, pa tudi o vseh dilemah in izzivih trgovanja s tem digitalnim kovancem. 

Princ Filip Karađorđević je ena prvih javnih osebnosti v Srbiji, a po naših informacijah tudi edini član katere koli kraljeve družine, ki se je javno razglasil za tako imenovanega maksimalista bitcoina. To so vlagatelji, ki verjamejo, da je bitcoin edina prava digitalna valuta.  

Bitcoin je prva kriptovaluta, nastala pa je leta 2009. Ob pisanju članka je bilo zanj treba odšteti 26.600 dolarjev. Trenutna tržna kapitalizacija bitcoina zaseda skoraj 50 odstotkov celotne tržne kapitalizacije trga kriptovalut. Druga največja kriptovaluta je ether. Skupaj obvladujeta kar dve tretjini trga. Na trgu je sicer skoraj 23 tisoč kriptovalut, kažejo podatki Coin Market Capa.  

Princ pravi, da ga ne zanimajo drugi "coini", prav tako ga ne zanima vlaganje v bolj običajne finančne naložbe, kot so delnice, obveznice ali skladi. "Ne vlagam v nič, niti ne vlagam v bitcoine – pač pa varčujem v bitcoinih," pravi.  

Seveda moramo na tej točki opozoriti na osnovno pravilo vlaganja – ne nosi vseh jajc v eni košari, temeljnega pomena je namreč razpršenost. Prav tako je treba opozoriti, da gre za visoko tvegano naložbo, zato previdnost ni odveč.  

Princ pravi, da je sledil tipični poti številnih zagovornikov izvirne kriptovalute – od osebe, ki popolnoma zanika njegov obstoj, do nekoga, ki mu je popolnoma predan. "Za bitcoin sem prvič slišal leta 2012 in ga zavrnil kot nekakšen čarobni internetni denar." Nekaj ​​let pozneje pa se je zanj začel zanimati, a tudi za druge digitalne kovance (ki jih imenujemo altcoini), ki so se leta 2017 začeli pojavljati povsod. Ob tem spomnimo, da je leta 2016 in 2017 vladala tako imenovana ICO-manija (ICO – initial coin offering, 'prva izdaja žetona'), ko so različne kovance izdajali kot po tekočem traku. Večina je pristala na smetišču zgodovine, številni vlagatelji pa so ostali praznih rok.  

"Moji začetni občutki glede bitcoina so bili želja po zaslužku in ocena, da je to bolj donosna naložba, kot so delnice obetavnega tehnološkega podjetja. Upravljal sem namreč premoženje v tradicionalnih financah," priznava princ. 

Po izbruhu pandemije se je vse spremenilo 

Ključni trenutek, ko se je posvetil proučevanju bitcoina, je bila pandemija covida 19, ki je izbruhnila marca 2020. Takrat smo bili priča množičnemu tiskanju denarja in vse višji inflaciji. 

"V finančni panogi, kjer sem delal, sem se počutil neprijetno, čeprav sem imel rad svojo ekipo in podjetje. Preprosto ugotovil sem, da je prihodnost bitcoin. Takrat sem zapustil podjetje, v katerem sem delal, in se pridružil JAN3, tehnološkemu podjetju, ki se osredotoča na hiperbitcoinizacijo in na sprejetje bitcoinov na nacionalni ravni," pravi princ Philip. 

Kakšno prihodnost prinaša bitcoin? 

Ključne težave v sodobnem svetu pojasnjuje skozi tako imenovani Cantillonov učinek, po katerem imajo največ koristi ljudje, ki so najbliže viru denarja, kar pa po njegovem ne velja za bitcoin. Število bitcoinov je omejeno na največ 21 milijonov. Po trenutnih podatkih jih je bilo narudarjenih (oziroma v obtoku) 19 milijonov.  

"Pri bitcoinu vsi igrajo po enakih pravilih – od tistega z največ bitcoini do tistega z najmanj. Ljudje pravijo, da ima oseba ali osebe, ki so ustvarile bitcoin, zdaj milijone bitcoinov, vendar to ni pomembno, ker zanje velja isti standard. Če ustvarjalec bitcoina poskuša prodati vse, to ne bo sesulo trga, ker ne more prodati toliko kovancev hkrati." Do danes ni znano, kdo je Satoshi Nakamoto, ki naj bi po izbruhu svetovne gospodarske krize leta 2009 ustvaril to kriptovaluto. Eden glavnih razlogov za njegov nastanek naj bi bila želja odstraniti posrednike, torej tretje osebe, ki tradicionalno nastopajo pri izvajanju transakcij.  

Na vprašanje, ali bi želel vedeti, kdo je ustvaril bitcoin, brez zadržkov pove, da ne. 

Priznava pa, da bi se s prevzemom bitcoinovskega standarda kot decentralizirane alternative centraliziranemu bančništvu težko znebili obresti in kreditov. "Ljudje si bodo vedno želeli denar izposojati po neki ceni." Meni pa tudi, da tako velike finančne spodbude, kot je bila v obdobjih svetovne finančne krize in pandemije covida, ne bi bilo. 

Nihajna cena 

Tečajnica bitcoina nam razkriva, kako nihajna je njegova cena. Nihanja – navzgor ali navzdol – so na kriptotrgu lahko precej brutalna. Letos je bitcoin pridobil 60 odstotkov vrednosti. Z vrha novembra 2021 pri ceni 69 tisoč dolarjev pa je zgrmel prav tako za 60 odstotkov. Ob tem je treba dodati še opozorilo, na katero vlagatelji pogosto pozabijo – pretekli donosi niso zagotovilo, da se bodo ti ponovili tudi v prihodnosti.  

Nihajnost cene bitcoina Karađorđević razume kot dobro stvar, kot znamenje rasti.  

"Seveda bo bitcoin nihajen. Govorimo o dveh nasprotujočih si valutah, dveh nasprotujočih si denarnih paradigmah, ki med seboj tekmujeta. Ko na bitcoin pogledate skozi prizmo fiat sveta, je jasno, da bo volatilen. Po drugi strani pa je sam fiat svet zelo spremenljiv – poglejte kupno moč dinarjev, dolarjev ali funtov in videli boste, da se sčasoma nagiba k ničli. Zame je to volatilno," nam razloži. 

V tej luči je promptni ETF (exchange traded funds; 'sklad, s katerim se trguje na borzi') z bitcoini, ki ga želi izdati ameriška investicijska družba BlackRock, pritegnil veliko pozornosti. Sam princ pa tega ne vidi kot pomembno stvar, saj drugi podobni skladi že obstajajo in prek teh lahko institucije dobijo neposredno ali posredno izpostavljenost bitcoinu. 

Na vprašanje, koliko bo bitcoin vreden v bližnji in daljni prihodnosti, pravi, da so takšne napovedi nesmiselne, ko govorimo o gibanjih čez 20 ali 30 let, saj se bo po njegovem mnenju večina fiat valut »zrušila na nič«.  

V odgovor na kritike, da je priljubljena kriptovaluta zaradi rudarjenja velik porabnik energije, poudarja, da bi lahko te dejavnosti izboljšale obstoječe elektroenergetske sisteme. 

Pojasnjuje, da bi rudarjenje lahko uporabljalo energijo, s katero se trenutno po svetu razsipava ali povzroča težave v nestabilnih električnih omrežjih, ko ni ustreznih mehanizmov za shranjevanje odvečne energije. Po njegovih besedah ​​so na nekaterih območjih črpanja nafte, na primer v Teksasu ali Savdski Arabiji, težave tudi izgorevanje plina in izpusti škodljivih snovi. "Namesto tega mehanizma se energija lahko zbira in uporablja za rudarjenje bitcoinov in te je potem mogoče vlagati v projekte javnega pomena."

Primer Salvadorja 

Salvador in Srednjeafriška republika sta edini državi na svetu, ki sta bitcoin uradno sprejeli kot zakonito plačilno sredstvo. Ali ta dva primera dajeta dovolj podlage, da bi to naredili tudi drugje. Na to odgovarja iz osebnih izkušenj. 

"O Srednjeafriški republiki ne morem povedati veliko, lahko pa o Salvadorju – tam sem bil lani. Govorim špansko, zato sem se lahko pogovarjal z različnimi ljudmi, vsi so bili videti zelo zadovoljni," pravi sogovornik. 

Dodaja, da predsednik Salvadorja Nayib Bukele ni bitcoina sprejel za edino zakonito plačilno sredstvo, ampak je dal ljudem možnost izbire med bitcoinom in ameriškim dolarjem. "Številni še vedno uporabljajo dolar, saj so ga vajeni, vendar je na voljo tudi bitcoin."

Navaja, da je bil pred kratkim v Kostariki. Tam se je pogovarjal s predstavniki politične elite, ki so omenili, da tudi njih zanima bitcoin. Pravzaprav sta se tako on kot izvršni direktor podjetja, v katerem dela, Samson Mow, imela priložnost srečati s številnimi predstavniki različnih držav – Mehike, Paname, Gvatemale, Argentine, Brazilije, Švice in drugih – in tudi v teh državah je zanimanje za bitcoin. "Ko sem bil v Liechtensteinu, sem ugotovil, da imajo bitcoin tudi nekateri člani kraljeve družine."

Bitcoin v regiji Adria 

Princ verjame, da Srbija in regija Adria lahko veliko ponudita bitcoinu, in obrnjeno, bitcoin lahko veliko ponudi Srbiji in regiji. Tako z denarnega kot z že prej omenjenega energetskega vidika. Pa tudi v domeni samega poslovanja glede na kakovost kadrov v IT-sektorju, ki lahko prispevajo k bitcoinovskim projektom. 

Večina ljudi v regiji daje prednost gotovini. "Imate radi keš? V redu, imejte ga pod vzglavnikom dve ali tri leta, pa bo ta vreden manj. Bitcoina vam ni treba hraniti pod vzglavnikom ali na banki. Imamo možnost sprejeti valuto, na katero bi lahko vplivali – tako mi kot posamezniki kot družba. Valuta, ki bo varovala vaše prihranke, ne pa jih najedala," pravi naš sogovornik. 

Zanesenjaki pravijo, da bitcoin ponuja dobro zaščito pred povišano inflacijo, podobno kot zlato. Čeprav vrednost bitcoina precej bolj niha kot vrednost zlata. O tem, ali to res drži, za zdaj ni trdnih dokazov.

Ko komentira stanje v Srbiji, ocenjuje, da je odlično, da zakon o digitalnem premoženju omogoča uporabo bitcoinov in drugega digitalnega premoženja. A obenem poudarja, da je poslovno okolje še vedno preobremenjeno s postopki in davki, kar negativno vpliva na vse skupaj in pospešuje beg možganov v tem sektorju.  

Medtem pa se v naši soseščini dogaja nekaj, kar nekateri opisujejo kot ustvarjanje kriptoraja. Govorimo o Črni gori, ki vse bolj privlači kriptoskupnost. "Ko nekdo pomisli na Črno goro, pomisli tudi na Do Kwona [soustanovitelj in izvršni direktor propadle kriptodružbe Terraform Labs, ki je bil nedavno aretiran v Črni gori]. Ko po drugi strani pomislite na zatočišče bitcoinov, kot je Salvador, nihče ne pomisli na Kwona in druge velike prevare. To je torej smer, v katero bi morali iti – v smeri, da bo tehnologija ustrezno regulirana."

Regulacija v Združenih državah in Evropi 

"Če na katero koli panogo izvajate prevelik regulativni pritisk in jo poskušate centralizirati, da lahko v njej preživijo le veliki igralci, bodo manjši preprosto našli drugo jurisdikcijo, ki jih bo bolje obravnavala," ugotavlja. Ob tem omenja ZDA, kjer si regulatorji prizadevajo uskladiti kriptoindustrijo z veljavno zakonodajo. 

Eno perečih vprašanj tako v ZDA kot drugod je, katere kriptovalute je treba obravnavati kot vrednostne papirje in katere ne. Za princa Filipa je stvar jasna – treba je narediti delitev med bitcoinom kot blagom in vsemi drugimi kovanci kot vrednostnimi papirji. 

Evropa se v tem času ukvarja s postopnim uvajanjem zakonodajnega okvira MiCA (Markets in Crypto Assets). "MiCA je zanimiva, vendar mislim, da ne prinaša nič dobrega. Uporablja stare trike, staro regulativo in ne razmišlja o tem, kaj bitcoin in kripto pravzaprav sta. Od ljudi zahteva KYC [know your customer ali know your client – ​​izraz, ki se nanaša na temeljito preverjanje uporabnikov ali strank] na vsakem koraku, kar je pri kriptu nemogoče. To bo ustvarilo sekundarni trg, alternativni, sivi trg, kjer bo potekala realna ekonomija."

"Totalitarizem na steroidih"

Vse več se govori o digitalnem evru, stališče našega sogovornika do tematike digitalnih valut centralnih bank (central bank digital currency – CBDC) pa lahko na kratko povzamemo: "To je totalitarizem na steroidih."

"Digitalne valute centralnih bank lahko prinesejo koncepte, kot je datum poteka trajanja roka denarja, lahko vam povedo, kje lahko in kje ne smete porabiti denarja, temu lahko dodajo nekakšno družbeno uvrstitev, podobno kot se dogaja na Kitajskem. To pomeni, da če se obnašaš v skladu s pričakovanji, lahko denar trošiš skoraj povsod, če se ne, pa ne," opozarja. 

Poleg tega dvomi, da se bodo sistemi, ki temeljijo na digitalnih valutah centralne banke, izkazali za uspešne. 

Kriptomenjalnice FTX in Binance 

Odkrito govori tudi o Samu Bankman-Friedu in propadu njegove kripto borze FTX. "Prvi kazalnik, da je nekaj narobe, je bil sam ustanovitelj borze – Bankman-Fried, ki se je pojavil od nikoder, nenadoma. Pojavil se je kot ekobojevnik, vegan, ki se je pretvarjal, da je avtist ... Mediji pa so ga oboževali. Poleg tega je bilo knjigovodstvo pri FTX zelo zamegljeno," pravi. 

Na vprašanje, kako gleda na poslovanje kriptomenjalnice Binance, ki se prav tako zdi nekaterim vprašljivega slovesa, in ali je to podjetje preveliko, da bi propadlo, princ odgovarja: "Če je nekaj preveliko, da bi propadlo, je to težava in pomeni, da je sistem pokvarjen." Binancea ne podpira. 

"Če bodo vsi začeli dvigovati sredstva, bo ta kriptomenjalnica propadla. Menim, da Binance nima vseh sredstev, za katere trdi, da jih ima, in da če bi veliko strank želelo dvigniti svoja sredstva hkrati, borza tega ne bi mogla storiti za vse. Prav tako verjamem, da je to težava večine kriptoborz," sklene. 

Kako si predstavlja svet leta 2050? 

"Predvidevam, da leta 2050 ne bo več gotovine, morda bodo nekateri uporabljali zlatnike. (smeh) Verjamem, da se bo do takrat hiperbitcoinizacija razmahnila in bomo morda imeli fizični bitcoin – verjetno bomo imeli ure kovance [sat – okrajšava za satoshi, ki pomeni najmanjšo enoto bitcoina]", zaključuje Karađorđević.