Zadnje ure zlatih vizumov

Shemam, ki tujim investitorjem v zameno za finančne naložbe omogočajo pridobitev dovoljenja za prebivanje ali celo državljanstvo, se napoveduje ostrejši nadzor. Zato kupci hitijo, da bi sodelovali, dokler še lahko.

Na sončno torkovo jutro v mestu Grândola, uro in pol vožnje južno od Lizbone, je Sandy Chen izstopila iz avtomobila Uberjevega voznika in se pripravila na oglede petih nepremičnin, načrtovanih za ta dan. Ko je Chen hodila po mirni ulici mesta s 14 tisoč prebivalci, so psi začeli lajati in starejši prebivalci so zaradi hrupa z ulice pokukali iz svojih domov, da bi preverili, kdo se potika po njihovem kraju. "Če bom tukaj kupila hišo, bom morda edina Kitajka v mestu," je razmišljala.

Chen, upokojenka iz Tianjina na severu Kitajske, želi najti nepremičnino, preden Portugalska opusti program, ki tujcem v zameno za naložbe v državo ponuja dovoljenje za prebivanje in pot do državljanstva. Leta 2021 je Portugalska zaostrila pogoje svoje 11 let stare sheme zlatih vizumov za ljudi, ki bi vložili 350 tisoč evrov – šteje že nakup stanovanja – in v državi preživeli vsaj sedem dni na leto.

Pred dvema mesecema pa je portugalska vlada sredi vse večjega nezadovoljstva zaradi naraščajočih cen stanovanj napovedala odpravo programa takoj, ko bo parlament končal razpravo in sprejel spremenjeno zakonodajo – verjetno v prihodnjih nekaj tednih. Toda če Chen podpiše pogodbo in odda vlogo pred glasovanjem zakonodajalcev, bi še vedno lahko dobila vizum, ki bi ji omogočil prosto življenje in potovanje po Evropski uniji (EU). 

Po svetovni finančni krizi leta 2008 je najmanj 11 evropskih držav, med njimi Portugalska, poskušalo zapolniti luknje v proračunu s programi zagotavljanja prebivališča v zameno za naložbe. Ker ni bilo enotnih pravil za celotno EU, so se merilaupravičenosti občutno razlikovala: minimalna naložba je v Latviji 50 tisoč evrov, na Nizozemskem pa 1,2 milijona evrov. Vlagatelji lahko v zameno živijo in delajo v državi od tri do pet let, nato pa lahko zaprosijo za državljanstvo. 

Bloomberg Businessweek

 

EU že dolgo pritiska na vlade, naj opustijo sheme zlatih vizumov, ker so protidemokratične in lahko omogočijo vstop umazanega denarja v regijo. "Evropske vrednote niso naprodaj," je lani dejal evropski komisar za pravosodje in varstvo potrošnikov Didier Reynders. Zdaj, ko je večina evropskih držav spet na trdnih finančnih temeljih in se srečuje z vse večjim nasprotovanjem državljanov omenjeni shemi, postajajo tujci v nekaterih prej zelo priljubljenih mestih vse manj dobrodošli. Irska je svoj program zaprla 15. februarja. Po drugi strani Grčija napoveduje, da bo na več ključnih lokacijah, tudi v Atenah, zvišala naložbeni prag na pol milijona evrov. Medtem ko se portugalski in irski programi opuščajo, svetovalci za priseljevanje pravijo, da se zanimanje za Grčijo in Španijo povečuje. 

Težko je najti statistične podatke za celotno EU, vendar razpoložljivi kažejo, da so ti programi pritegnili največ ljudi iz Kitajske. Na Irskem, ki je kupcem z najmanj dvema milijonoma evrov osebnega premoženja podelila dovoljenje za prebivanje v zameno za naložbo v vrednosti 500 tisoč evrov, so kitajski državljani predstavljali več kot 90 odstotkov od skupno 1.727 odobrenih prošenj od leta 2012. V Grčiji so Kitajci prejeli skoraj 60 odstotkov od skupno 12.818 zlatih vizumov v zadnjem desetletju, na Portugalskem pa skoraj polovico od skupno 11.758 dovoljenj, izdanih od leta 2012.

Po podatkih Evropskega parlamenta so programi od leta 2016 do 2019 nepremičninskim trgom EU prinesli približno 3,5 milijarde evrov na leto. Na Portugalskem so revizijo zakona iz leta 2015 zasnovali za spodbujanje izboljšav stanovanjskega sklada z znižanjem naložbenega praga za tretjino za prosilce, ki kupijo starejšo in ne preveč dobro ohranjeno nepremičnino in jo prenovijo. Zato so bile od petih nepremičnin, ki si jih je Chenova nameravala ogledati na Portugalskem, štiri stare več kot 30 let. 

V Lizboni so te politike skupaj z odpravo nadzora nad najemninami in močno kampanjo za privabljanje turistov pripeljale do preobrazbe. V Cais do Sodré, nekoč mračni obalni četrti z ozkimi ulicami, polnimi bordelov, zdaj najdemo prestižne hotele, nepremičnine za kratkoročni najem, gurmanske restavracije in luksuzne butike. Vzdolž glavne ceste so 133 let staro tržnico z ribarnico preuredili v dvorano z živilskimi izdelki, ki na leto pritegne štiri milijone obiskovalcev. 

Toda tisto, kar nekdo razume kot prenovo, izboljšavo javnega prostora, drugi dojema kot gentrifikacijo, vse višje cene stanovanj pa še okrepijo vtis, da so premožni lastniki zlatega vizuma s trga nepremičnin izrinili domačinen. Po navedbah nepremičninske spletne strani Idealista se je povprečna cena stanovanjske nepremičnine v Lizboni od leta 2015 potrojila. Podatki grške vlade kažejo, da je v Atenah povprečna cena stanovanj v zadnjih petih letih poskočila za 48 odstotkov, irska vlada pa navaja, da so se cene v Dublinu od leta 2012 zvišale za 130 odstotkov. 

Dvig cen je sprožil proteste, na katerih so udeleženci izražali nezadovoljstvo s programi zlatih vizumov, najemninami v slogu Airbnbja in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj ter nasprotovanje gentrifikaciji. V Lizboni je 1. aprila na ulicah protestiralo več sto ljudi; v policiste so metali kamne in steklenice. V Atenah so demonstracije proti gentrifikaciji in špekulacijam z nepremičninami stalnica urbane krajine od leta 2019, ko je oblast prevzela vlada, ki je veljala za naklonjeno tujim vlagateljem. 

Depositphotos

 

Tudi v državah, ki izdajajo razmeroma malo zlatih vizumov, je bilo zaznati negativne odzive. Španija, katere državljanstvo je mogoče pridobiti za pol milijona evrov in po desetih letih prebivanja v tej državi, je leta 2022 izdala le 136 zlatih vizumov. Vendar je pogosto slišati godrnjanje o njihovem vplivu na stanovanjski trg. "Nekaterim gospodom je enostavno priti in zaprositi za dovoljenje za prebivanje ter kupiti hišo za pol milijona evrov," je februarja za tiskovno hišo Cadena SER povedal Íñigo Errejón, vodja španske politične stranke Más País. "Vse skupaj je videti skoraj kolonialno." 

Vendar podatki kažejo, da imajo zlati vizumi majhen vpliv na vrednost nepremičnin. Na Irskem vsako leto izdajo le nekaj sto vizumov – na trgu, kjer so lani našteli 60 tisoč rezidenčnih transakcij. "Shema je imela zelo majhen učinek," pojasnjuje Ronan Lyons, profesor ekonomije na univerzi Trinity College v Dublinu. Nepremičnine, kupljene prek portugalskega programa, pomenijo približno 0,3 odstotka od skupno 300 tisoč nepremičninskih transakcij v državi na leto, poroča Agency, družba za nepremičninsko posredovanje. "To ni dovolj, da bi lahko imelo vpliv," razlaga Ayres Neto, poslovodni partner portugalske podružnice. 

Ljudje, ki se ukvarjajo s programi, pravijo, da bo kakršna koli reakcija kratkotrajna. Države po vsem svetu že dolgo vidijo prednosti privabljanja kvalificiranih in bogatih priseljencev, ki so pripravljeni financirati nova podjetja, pravi Nuri Katz, ustanovitelj podjetja Apex Capital Partners, ki ponuja storitve državljanstva z naložbami. "To se verjetno ne bo spremenilo," meni. "Programe bodo morda preoblikovali, gotovo pa jih ne bodo opustili." 

Do konca dneva v Grândoli je Chen svojo izbiro zožila na dve nepremičnini. Ena je bila zeleno-bela enonadstropna hiša na posestvu, posejanem s pomarančevci, druga pa zapuščena hiša s štirimi spalnicami in dvema hektarjema velikim vrtom, ki je bila prazna vsaj pol stoletja. Če Portugalska podaljša obdobje odloga do zadnjega kroga vlagateljev za zlate vizume, bo verjetno kupila eno od teh dveh nepremičnin. Če bo zamudila to priložnost, pa bo dobila vizum nekje drugje, je prepričana. "Ko bo spet finančna kriza in se bodo spet vmešavali v javne finance," pravi, "bodo znova odprli sheme zlatih vizumov in nam dovolili vlagati."