Ko enkrat poskusite štiridnevni delovni teden, ga je težko opustiti

Kratek poskus štiridnevnega delovnega tedna v Nemčiji je pri koncu, številna sodelujoča podjetja pa se nočejo vrniti v stare tirnice. "Nočem več delati ob petkih. Preprosto nočem," pravi Sören Fricke, soustanovitelj družbe Solidsense, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov. "Petek je dejansko postal tretji dan konca tedna. Takrat delaš le, če res ni druge možnosti."

Solidsense je eno od 45 podjetij, ki so sodelovala v šestmesečnem preizkusu, v okviru katerega so zaposleni delali manj ur, obenem pa so še vedno prejemali polno plačo. Poročilo, ki so ga organizatorji preizkusa objavili 18. oktobra, navaja, da je ob koncu poskusnega obdobja 73 odstotkov udeležencev dejalo, da so pripravljeni to spremembo uveljaviti za stalno ali podaljšati poskusno obdobje. 

Pilotni projekt v Nemčiji je drugi največji projekt, ki ga je izpeljala zagovorniška skupina 4 Day Week Global s sedežem na Novi Zelandiji. Poskuse je izvedla v državah, kot so Portugalska, Južna Afrika in Združeno kraljestvo. Za nemški eksperiment se je organizacija povezala z univerzo v Münstru in berlinskim svetovalnim podjetjem Intraprenör. 

Rezultati so potrdili upe udeležencev. Krajši delovni teden je ugodno vplival tako na telesno zdravje kot tudi na duševno počutje zaposlenih. Tudi delodajalci so opažali koristi: 70 odstotkov jih je poročalo, da je zaposlovanje delavcev od prehoda na štiridnevni delovnik lažje. V državi, kjer se številne industrije pritožujejo, da močna konkurenca pri iskanju kadra zvišuje stroške, je to odlična novica. Poročila finančne uspešnosti ducata udeležencev kažejo, da so bili njihovi prihodki in dobiček na splošno stabilni. 

Poskusnega obdobja pa niso prestala vsa podjetja. Dve podjetji sta izstopili sredi poskusa, kot razlog pa sta navedli gospodarske težave (ki niso bile nujno povezane s skrajšanim delovnim časom) ali nizko podporo med zaposlenimi. Od preostalih podjetij se jih je 20 odstotkov odločilo za povratek na standardni petdnevni teden, kar zajema večji delež kot pri drugih pilotnih projektih, ki jih je organizirala skupina 4 Day Week Global. "Po mojem mnenju ne bi smeli trditi, da je štiridnevni delovni teden primeren za vsa podjetja v Nemčiji," pravi Julia Backmann, raziskovalka na univerzi v Münstru, ki je vodila študijo. "Ta možnost se mi zdi smiselna za organizacije, ki bi za svoje zaposlene želele storiti nekaj posebnega ali pa bi se želele predstaviti kot bolj mikaven delodajalec."

Ugotovitve so luč sveta ugledale ob nekoliko nerodnem času za nemška podjetja. Po mnenju analitikov, ki jih je anketiral Bloomberg, se to največje evropsko gospodarstvo sooča z rahlo recesijo, in sicer zaradi kombinacije dejavnikov, ki vključujejo prekinitev dobave poceni ruskega plina, borno izvozno povpraševanje iz Kitajske in pomanjkanje usposobljenih delavcev. Volkswagen, največji proizvajalec avtomobilov v državi, je opozoril, da bo morda prvič prisiljen zapirati tovarne na domačih tleh. 

Ugledne osebnosti v gospodarstvu in vladi svarijo pred negativnimi platmi širše uvedbe štiridnevnega tedna. Minister za finance Christian Linder je dejal, da manj dela ogroža blaginjo, Christian Sewing, izvršni direktor Deutsche Bank, pa je dejal, da se mora država pripraviti, da bo "delala več in bolj trdo". Sam zagovarja podaljšanje delovnega tedna. 

Zaposleni v podjetju Solidsense menijo drugače, prav tako njihovi nadrejeni. Od marca je njihova pisarna v Stuttgartu ob petkih večinoma prazna. Krajši teden je 18 zaposlenim v podjetju omogočil obiskovanje telovadnic, več časa z družino ali ukvarjanje s hobiji. Na lastno presenečenje je celo Fricku uspelo večino petkov posvetiti svojemu hobiju, in sicer popravljanju starodobnih avtomobilov. Podjetje pa si kljub temu obeta, da bo letos za 40 odstotkov povečalo prihodke. "Štiridnevni teden je bil za nas celo gospodarsko donosen," pravi in navaja dramatično povečanje storilnosti. »Ko smo se pred nekaj meseci s celotno ekipo pogovarjali o podaljšanju preizkusa, je bilo povsem jasno: seveda bomo nadaljevali.« 

Tovrsten napredek pa zahteva vrsto prilagoditev. V podjetju Solidsense so ukinili nepotrebne sestanke, opravljanje mučnih opravil, kot je urejanje seznamov v Excelu, pa je prevzela umetna inteligenca. Podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem razstav, je sprejelo ukrep, v okviru katerega o spremembi obveščajo tudi stranke. Novi e-poštni podpis se namreč glasi: "Obveščamo vas, da se naš delovni čas morda razlikuje od vašega."

Bloomberg

 

V podjetju Eurolam, izdelovalcu oken s sedežem v Wiegendorfu, pa prehod na novi način dela ni potekal tako gladko. Henning Röper, generalni direktor podjetja, pravi, da je bil najprej navdušen nad povečanjem kandidatov za zaposlitev, tako kar zadeva kakovost kot njihovo število. Nenadoma si je lahko "privoščil, da zavrne iskalca", kar je bilo zanj v preteklih letih neizvedljivo. Eurolam se, tako kot številni drugi nemški delodajalci, sooča s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, ki ga je v veliki meri povzročil upad števila prebivalcev. To je delavcem v številnih panogah skupaj z visoko inflacijo omogočilo, da zahtevajo izdatna zvišanja plač in boljše delovne pogoje. 

Vendar pa je Röper med poskusnim obdobjem začel opažati tudi slabe strani. Skrajšani delovni teden je otežil usklajevanje rednih naročil in nepričakovanih nalog, kot so popravila okvarjenih izdelkov, ki so jih kupci vrnili. Podjetje je v svoji proizvodni enoti imelo celo več odsotnosti, saj je bilo več zaposlenih bolniško odsotnih. 

Napoved, da se podjetje vrača k petdnevnemu urniku, je bila sprejeta "v šoku in tišini", pravi Röper. Uslužbenci podjetja Eurolam na neproizvodnih položajih so bili na splošno bolj razočarani od tovarniških delavcev, čeprav Röper navaja tudi, da je proizvodni delavec z najdaljšim stažem v podjetju štiridnevni delovni teden opisal kot najboljšo stvar, ki se mu je kdaj zgodila v karieri. 

Organizatorji pilotnega projekta pravijo, da so v drugih sodelujočih podjetjih izrazili zaskrbljenost, da je izguba delovnega dne omejila njihovo prilagodljivost pri obvladovanju nepredvidljivih dogodkov, kot so okvare na opremi ali zamude dobaviteljev pri dostavi. Kljub splošnemu izboljšanju zdravja in duševnega stanja ni bilo bistvenih sprememb v pogostosti bolniških odsotnosti, kar je v popolnem nasprotju s 65-odstotnim zmanjšanjem odsotnosti z dela, ki so ga zaznali med pilotnim projektom v Združenem kraljestvu. 

Bloomberg

 

Že samo ta ugotovitev bi lahko druge delodajalce odvrnila od eksperimentiranja s štiridnevnim delovnim tednom. Število dni bolniške odsotnosti, ki so jih zaposleni v Nemčiji vzeli v prvih osmih mesecih tekočega leta, je bilo po poročilu zavarovalnice AOK že enako najvišjemu številu iz leta 2023, z začetkom zime pa bo odsotnosti zagotovo še več. Delavci v državi so bili leta 2022 odsotni v povprečju 21,3 dneva, kar je po podatkih nemškega Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu pomenilo pretresljivo izgubo dodane vrednosti v višini 207 milijard evrov (220 milijard dolarjev). 

Kljub na splošno ugodnim rezultatom so vodstveni delavci v podjetju Solidsense opazili, da se ob avtomatizaciji preprostih, a zamudnih opravil ali z iskanjem zunanjih izvajalcev za ta opravila njihovi zaposleni posvečajo zahtevnejšim nalogam. Zaradi tega so bili med delovnim časom pod hujšimi psihičnimi pritiski. Fricke se je odločil, da štiridnevni eksperiment v podjetju Solidsense podaljšajo do februarja, da bodo lahko ocenili, ali se ta način dela obnese v obdobju od septembra do decembra, ko imajo običajno največ dela. 

V podjetju Eurolam delavci ponovno delajo pet dni na teden, imajo pa možnost, da ob izpolnjenem zahtevanem številu ur ob petkih delovno mesto zapustijo prej. Röper pravi, da se še vedno ozira po novem modelu delovnega časa. "Dejstvo, da tokrat nismo našli ustrezne rešitve, še ne pomeni, da moramo kar nehati iskati," pravi. "Če si ne dovolimo sprememb, obstanemo na mestu, tako pa kmalu začnemo zaostajati."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar