Zgodovina poročanja o okolju, družbenih in ekonomskih vprašanjih (ESG) sega v prejšnje stoletje.
Največje spremembe na tem področju pa se začenjajo s trajnostnostnim oziroma ESG poročanjem v naslednjem letu. Dvanajst tisoč podjetij v Evropski uniji že poroča skladno s trenutno direktivo, po novi direktivi bo poročanje obvezno za približno 50 tisoč podjetij.
Na poročanje se morajo podjetja, ki s tem začenjajo v naslednjem letu, začeti pripravljati že letos, kar je poseben izziv za manjša podjetja. Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV na Find info dnevih v Portorožu minuli teden dejala Mojca Gornjak, direktorica na davčnem področju v Odvetniški pisarni Senica, vpeljava teh pravil traja približno leto dni.
Preberi še

Poglobljeno o davčnih spremembah: Kaj nas čaka, kdo bo na boljšem, česa ni
Državna sekretarka o selitvi podjetij v tujino: 'Davki verjetno igrajo pomembno vlogo, ne pa ključne'
06.06.2024

Alfred Kammer, MDS: Predvidena rast BDP v regiji prepočasna
MDS predvideva četrtletna nižanja ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk do septembra 2025.
31.05.2024

So hrvaški prevzemi slovenskih živilskih podjetij razlog za skrb?
Slovenija nima strategije agroživilskega sektorja, kmetijska ministrica obljublja premike.
23.05.2024
Velik zalogaj za podjetja
''To ni stvar, ki bi jo lahko kupili na trgu, ampak je treba to predelati v podjetju. Najprej je treba preveriti strategijo in v strateške načrte vključiti okolje, socialo in upravljanje podjetij, k temu dodati akcijski načrt,'' začetne korake razlaga Gornjak. Podjetja imajo posamezne komponente ESG že vključene v notranje akte, zdaj jih morajo zbrati na enem mestu.
Bloomberg Adria
Sogovornica svetuje, da začnejo v podjetjih po tem pregledovati podatkovne točke v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). Teh podatkovnih točk je skoraj 1200. Skozi to podjetja preverijo, katera razkritja morajo začeti naslavljati in čemu najprej dati potrebne poudarke.
Gornjak svetuje, da začnejo podjetja nekaj sklopov ''naslavljati že v letu 2024, da bodo v letu 2025 pripravljena na prvo poročanje''. 12.000 podjetij v Evropski uniji že poroča skladno s trenutno direktivo za nefinančno poročanje, ki sicer ni obvezna. Po novi direktivi CSRD pa se bo nabor razširil na več kot 50.000 podjetij v Uniji.
''Poleg evropskih družb je treba prišteti še vse neevropske družbe, ki bodo začele prvič poročati leta 2029, če v Evropski uniji ustvarijo več kot 150 milijonov evrov prometa,'' velik obseg dela razlaga strokovnjakinja s področja ESG. Nabor se bo še širil, saj je bila po direktivi CSRD na Svetu Evropske unije že sprejeta direktiva o potrebni skrbnosti za trajnostni razvoj podjetij CS3D, ki bo verjetno kmalu v veljavi.
Razširitev poročanja na celotno verigo
Ta direktiva govori o skrbnem pregledu trajnosti in ''bo pripeljala ESG poročanje in vprašanja do vsakega, tudi najmanjšega, mikro podjetja oziroma samostojnega podjetnika, saj bo treba skozi dobavne verige pri dobaviteljih in skozi vrednostno verigo pri kupcih poročati oziroma izpolniti vprašalnike, ki jih bodo naslavljala podjetja, s katerimi sodelujemo,'' razlaga Gornjak.
Če uprave podjetij po direktivi CS3D ne bodo naredile skrbnega pregleda pri dobaviteljih, kupcih in financerjih, so predvidene kazni. Te bodo obsegale do pet odstotkov letnega prometa. Kot opozarja Gornjak, kazni ne bodo veljale samo za podjetje, ''ki ni opravilo skrbnega pregleda, ampak za celotno skupino''.
Zato podjetjem priporoča, ''da naredijo vse, kar je v njihovi moči, pošljejo vprašalnike dobaviteljem in kupcem, preverijo njihovo trajnostnost in ustreznost, gredo pogledati podjetja v živo''. Letna poročila bodo namreč pregledovali tudi revizorji, zato je ključno dokumentirati aktivnosti na področju trajnostnosti.
Tudi v Sloveniji se pripravlja novelacija zakona o gospodarskih družbah, ki bo dala revizorjem možnost, da pregledajo trajnostna poročila. ''Če podjetje v sklopu letnega poročila ne bo imelo trajnostnega poročila, bo dobilo mnenje, ki zanj ne bo najbolj prijetno. To sicer ne bo direktno sankcionirano, ampak skozi revizorjevo poročilo lahko sledijo sankcije na kakšen drug način,'' je prepričana Gornjak.
Dobra stran vseh zahtevnih pravil je, da bodo spodbudila pozitivne premike v dobaviteljski verigi. Direktiva CSRD po besedah sogovornice naslavlja tudi greenwashing. ''Kljub temu, da direktiva še ni vpeljana v naš pravni red, je prepovedano oglaševanje zelenega, trajnostnega, brezogljičnega, nizkoogljičnega, če teh podatkov podjetje ne zbira in nima dokazov o tem, da je to res zeleno,'' zaključuje Gornjak.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...