Pot v razogličenje ni poceni, a je edina prava izbira

Razogljičenje lahko pomembno vpliva na poslovanje podjetij, zmanjševanje onesnaževanja pozorno spremljajo tudi vlagatelji, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adrie. Cinkarna Celje je primer podjetja, ki je zaslužilo s prodajo odvečnih emisijskih kuponov in je maržo EBITDA povečalo za 0,1 odstotne točke. V hrvaškem podjetju Nexe se je zaradi povečanja izpustov ogljikovega dioksida znižala marža EBITDA za kar pet odstotnih točk.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist iz Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, je namen emisijskih kuponov povsem jasen. Z njimi želijo velike ''proizvajalce'' ogljikovega dioksida, kot so elektrarne in industrijske objekte, usmeriti na pot zmanjšanja izpustov. S pomočjo zakonov trga.

Trg emisijskih kuponov kaže učinke

''Ideja je bila, da se pusti trgu odločiti, kje je najceneje zmanjšati emisije. Toda žal je začela delovati realnost. V sistemu je bilo preveč dodatkov. Imeli smo dve veliki gospodarski krizi, kjer je gospodarska aktivnost padla, obnovljivi viri so se razvijali zelo hitro, postali so zelo poceni. Tako so bile cene v sistemu zelo nizke in so nihale. Zato niso spodbudili veliko naložb,'' vpliv kuponov v preteklosti razlaga Sonnenschein.

A poudarja, da se je od začetka sistema ''nekako vedelo, da ko se približamo zmanjšanjem emisij na 40, 50 ali 60 odstotkov, se bodo cene zvišale. In tam smo.'' Zgornja meja onesnaževanja se pravzaprav ves čas zmanjšuje in ''sedaj smo dosegli raven cen, ki dejansko daje spodbude za investicije''.

Na primeru Cinkarne Celje tudi okoljski ekonomist pojasni, da se lahko podjetja na povišane stroške zaradi emisijskih kuponov odzovejo na dva načina. ''Lahko zmanjšate proizvodnjo. To deluje le kratkoročno, saj je brezplačna dodelitev pravic, ki jih prejmete, odvisna tudi od vaših zgodovinskih ravni proizvodnje. Če boste torej zmanjšali proizvodnjo, boste tudi v naslednjih letih dobili manj kuponov. To torej deluje le na kratki rok,'' pravi Sonnenschein.

Bloomberg Adria

 

Druga možnost je vlaganje v zmanjšanje emisij. ''Mislim, da veliko podjetij ni na pravi poti, ker stavijo na majhne izboljšave energetske učinkovitosti. Potrebujemo pa pravi premik proizvodnih procesov, prehod na drugo gorivo z zemeljskega plina, kot smo videli v primeru Cinkarne Celje,'' pojasnjuje Sonnenschein. Alternative so v vodiku, obnovljivih virih električne energije.

''Tovrstne investicije potrebujemo urgentno,'' je jasen sogovornik, ''saj smo že v zaostanku''. Opozarja, da je težava, ker se s kuponi zbrani prihodki ne porabijo vedno za namen podpore nadaljnjemu razogličenju. Pogosto jih namreč ''reciklirajo nazaj v energetsko intenzivno industrijo, ne da bi imeli zares stroge okoljske pogoje'' za njihovo porabo.

Kuponi bodo dolgoročno še dražji 

Čeprav Sonnenschein priznava, da so kratko- in srednjeročne napovedi o gibanju cen emisijskih kuponov nehvaležne, pa se bodo ti po njegovem mnenju na dolgi rok podražili. Z razvojem tehnologije in vlaganji bomo po njegovem mnenju v Uniji v 15 letih dosegli 80 do 90-odstotno razogličenje, zato bodo cene kuponov za preostale onesnaževalce zrasle.

Glede na analizo Evropske investicijske banke ''o skritih stroških ogljika, kar pomeni ceno ogljika, ki je potrebna za dosego podnebnega cilja zvišanja temperature za 1,5 stopinje do konca stoletja, so te ravni cen ogljika že danes veliko višje od tistih na evropskem trgu emisijskih kuponov. Govorimo o 150 evrih na tono, ne o 70 ali 80 evrih na tono. Zato menim, da bodo cene videle le eno smer, morda bo vmes nekaj nihanj, vendar bodo kuponi dražji,'' je povsem jasen okoljski ekonomist.

Gospodarstvo bo delno doseglo cilj tudi s premikom v storitveno ekonomijo, a Sonnenschein opozarja, da to ni dobro, niti za Slovenijo. Bolj bi se morali namreč usmeriti k povečevanju izkoriščanja obnovljivih virov električne energije.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar